Kot so v sporočilu za javnost zapisali v Živalskem vrtu Ljubljana, se je Bambu skotil junija, kar je bilo za zaposlene lepo presenečenje in izziv. Mačje pande so namreč izredno občutljive na celo vrsto dejavnikov, tudi na rekordne temperature, zato so jim v živalskem vrtu uredili dodatno hlajenje z megljenjem. Občutljivost vrste in neizkušenost para je tudi razlog, da veterinar še ni obiskal mladiča Bambuja, zato tudi njegov spol zaenkrat še ni znan.
Domovanje mačjih pand so visokogorski listnati gozdovi vzhodne Himalaje z bambusno podrastjo. Pred pogledi plenilcev navzgor jih varuje črno obarvan trebuh, rdeča barva pa jih dobro skriva med debli, obraščenimi z rdečkastimi mahovi ter belimi lišaji. Mladiči so nebogljeni, slepi, prekriva pa jih siva dlaka. Večino dneva prespijo. Spregledajo po 18 dneh, dlako, podobno staršem, ki jih pomaga prikriti v naravnem okolju, pa dobijo šele pri treh mesecih, ko pričnejo zapuščati gnezdo.
V ljubljanskem živalskem vrtu so ponosni tudi na dosežke znanstveno raziskovalne skupine ZOO Ljubljana, ki je kot koordinator in pobudnik raziskav naredila pionirski korak v smeri raziskovanja doslej neznanega virusnega povzročitelja bolezni mačjih pand. ZOO Ljubljana je namreč pobudnik in koordinator projekta Red Panda Amdoparvovirus, kjer v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in UC Davis v Kaliforniji ugotavljajo prisotnost in vpliv virusa na populacijo mačjih pand v živalskih vrtovih po Evropi.
V ZOO Ljubljana ob tem vse ljubitelje pand vabijo, da se pridružijo njihovim aktivnostim za ohranitev teh živali ter prispevajo z donacijo v pandin hranilnik ob vhodu v živalski vrt, z nakupom v spletni trgovini, ali pa prispevate po en evro za en grmiček bambusa.
Čeprav mačje pande poznamo šele slabih 200 let, so danes močno ogrožene. V naravi jih je ohranjenih le okrog 10.000, so med drugim navedli v sporočilu za javnost.
FOTOGALERIJA
