V Postojnski jami si bo božično zgodbo mogoče ogledati med 25. in 30. decembrom. Žive jaslice, ki se bodo razprostirale po pet kilometrov dolgi poti jame in ponujale 16 svetopisemskih prizorov, bodo na poldrugo uro dolgi predstavi z božičnimi pesmimi pospremili priznani slovenski vokalisti: Sara Briški Cirman – Raiven, Blaž Gantar, Urška Kastelic in Anea Mercedes.
Številne postavitve živih jaslic so bile v minulih dveh letih med epidemijo odpovedane in jih ponekod tudi letos ne bodo uprizarjali. Tako jih denimo ne bo v jami Pekel pri Žalcu, prav tako jih ne bodo uprizorili v ledenem kraljestvu, ki so jih vrsto pripravljali v soteski Mlačca v Mojstrani. Si bo pa mogoče na Gorenjskem božično zgodbo ogledati danes ob 18. uri v Žiganji vasi v Občini Tržič, na Savinjskem na božični dan, 25. decembra, v opuščenem kamnolomu Dol-Suha – igro pripravlja Turistično društvo Rečica ob Savinji -, na Štajerskem pa danes na Pohorski tržnici ter od 24. do 26. decembra v vasi Studenice. Na Primorskem si bo med drugim mogoče žive jaslice ogledati na Štefanovo oziroma 26. decembra v Vipavskem Križu.
V Ljubljani vsako leto največ pozornosti pritegnejo jaslice v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, ročno izdelane draveljske jaslice oz. postavitev v župniji Ljubljana Dravlje ter jaslice na Ljubljanskem gradu, kjer so v Kapeli sv. Jurija na ogled lesene figure Mira Rismonda. Jaslice v naravni velikosti iz slame Antona Kravanje tudi letos stojijo pred Zoisovo palačo na Bregu.
Na Gorenjskem si bo jaslice mogoče ogledati v Cerkljah oz. v Lahovčah, kjer jih mizar Tone Škarja že 50 let postavlja pod nadstreškom domače hiše, v Tržiču bodo tudi letos na ogled Tekčeve jaslice.
Na Dolenjskem bodo v vasici Zavinek pri Škocjanu po lanskem mrku znova prižgali lučke in na ogled ponudili svetleče jaslice, prav tako jaslice pripravljajo v hribovski vasici Gradež pri Turjaku, ki si jih je mogoče ogledati v skritih kotičkih vasi.
V kartuziji v Jurkloštru je letos znova na ogled razstava jaslic, ki so jo že 16. leto pripravili v Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, Zavodu Odon Jurklošter in tamkajšnji župniji. Razstavljenih je okoli 50 jaslic različnih oblik in velikosti ter iz najrazličnejših materialov. Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije pripravlja tudi razstavo jaslic v rokodelskem centru DUO Veržej. Na ogled je 24 jaslic rokodelcev iz vse Slovenije, devet jaslic otrok iz okoliških vrtcev in šol ter 26 jaslic članov društva.
Na Velenjskem gradu je odprta razstava jaslic, ki so prispele iz Češke; pripravil jo je češki muzej Vysočiny Jihlava. Na ogled so jaslice iz mesta Trešt, ki je znano po izdelovanju jaslic. Na razstavo jaslic vabijo tudi v Sveto trojico v Slovenskih goricah.
Na Obali Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran tradicionalno pripravlja razstavo Jaslice v piranskih cerkvah. Odprtje bo v nedeljo ob 16. uri v cerkvi sv. Jurija v Piranu. Na letošnji umetniški razstavi in akustični intervenciji “j.a.s.l.i.c.e.! 2022” sodelujejo slovenski umetniki z avstrijske Koroške Beatrix Bakondy, Verena Gotthardt, Mirko Malle, Nataša Sienčnik, Valentin Oman, Tanja Prušnik, Karl Vouk in Elias Hafner (glasba) pod kuratorstvom Tanje Prušnik. Prav tako v nedeljo bodo odprli tudi mednarodno razstavo jaslic na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Ponekod se v času praznikov več slovenskih manjših krajev spremeni v božične vasi. Tako je denimo v Vojniku, kjer bo letos na treh ulicah razstavljenih več kot 250 jaslic, večja razstava jaslic pa bo v cerkvi in v Domu sv. Jerneja.
V Božično vas so se pred kratkim spremenili tudi Banovci. V sklopu projekta Božična Prlekija, ki ga letos pripravljajo že 23. leto, so vaščani pred svojimi domačijami postavili na ogled 39 unikatnih jaslic na prostem.
Na Gorenjskem bodo v nedeljo na prostem postavili številne jaslice v Srednji vasi pri Šenčurju. Poleg jaslic po celi vasi bo za otroke postavljen tudi pravljični gozd. Razstava jaslic na prostem bo od nedelje na ogled tudi na Primorskem, na ulicah Vipavskega Križa.
Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Slovenske jaslice sodijo predvsem v tip alpskih jaslic, ki so k nam prišle s Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice – ime izvira iz postavljanja v t.i. bogkov kot.
