Statistični urad Slovenije je ob svetovnem dnevu prebivalstva, ki ga praznujemo vsako leto 11. julija, pripravil posebno objavo. Svet je v zadnjih 100 letih prešel iz stanja visoke rodnosti in umrljivosti v stanje nizke umrljivosti, ki ji sledi tudi nizka rodnost. Na ta način naj bi se do leta 2100 število svetovnega prebivalstva stabiliziralo pri okrog 11 milijardah.
Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja.
Na Zemlji živi več kot sedem milijard in sedemsto milijonov prebivalcev, leta 1950 je bilo na Zemlji 2,5 milijarde ljudi, do konca stoletja pa naj bi svetovno prebivalstvo po napovedih Združenih narodov doseglo 11,2 milijarde.
Po ocenah Združenih narodov se na svetu vsako minuto rodi približno 272 prebivalcev, umre pa jih približno 113. V letu 2020 se bo tako število prebivalcev povečalo za približno 77 milijonov, oziroma skoraj toliko kot je prebivalcev Nemčije.
Mediana svetovnega prebivalstva se vsakih 5 let zviša za skoraj 1 leto
Po podatkih Statističnega urada je mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta, kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša od 30,5 leta, polovica pa mlajša od 30,5 leta. V 1970 je bila mediana starosti 21,5 leta, kar je 9 let več.
Povprečno najmlajše je afriško prebivalstvo, povprečno najstarejše pa evropsko prebivalstvo. V Afriki je mediana starosti 19,7 leta, v Evropi 42,5 leta. Slovenija se z mediano starosti 44,5 leta med državami uvršča na deseto mesto na svetu.
V letu 2060 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev
V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala do leta 2003, ko je bila 1,20 otroka na žensko, od takrat se je počasi višala in v 2019 dosegla vrednost 1,61, so pojasnili na Statističnem uradu in dodali, da prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih petdesetih letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 370.000 ali za malo več kot petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 50.000.
Število prebivalcev Slovenije naj bi naraščalo še približno do leta 2024, takrat naj bi nas bilo 2.116.000, nato pa je predviden počasen upad. V letu 2060 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev.
Rodnost po svetu upada
Povprečno število živorojenih otrok na žensko, je ključna spremenljivka, ki nakazuje razvoj svetovnega prebivalstva, so pojasnili na Statističnem uradu in dodali, da je celotna stopnja rodnosti na svetovni ravni po podatkih Združenih narodov še leta 1966 znašala 5 otrok na žensko. Od takrat se je zmanjšala za polovico in je zdaj že pod 2,5 otroka na žensko. Združeni narodi predvidevajo, da se bo do leta 2070 še znižala, na 2,08, po letu 2085 pa naj bi padla pod 2, kar bi potem dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva.
V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja padla na 1,43 otroka na žensko, a se v zadnjih letih rahlo zvišuje (zdaj je 1,61) in do leta 2100 naj bi se po napovedih Združenih narodov stabilizirala na 1,77.
Na drugi strani je Afrika, celina z najvišjo celotno stopnjo rodnosti, s 4,44 otroka na žensko, a tudi tam od začetka 80. let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro pada. Srednja ocena Združenih narodov napoveduje, da naj bi rodnost do konca 21. stoletja tudi v Afriki padla na 2,14 otroka na žensko.
VIR: SURS
