V zadnjem času pogosto opazimo ose, ki nas rade obletavajo predvsem med tem, ko jemo ali pijemo. Konec poletja je namreč os največ, zato so takrat tudi najbolj nadležne, hkrati pa je večja tudi verjetnost pika. Za ose smo manj zanimivi, če ne nosimo pisanih barv in nismo nadišavljeni, je povedal Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kot je pojasnil Bevk, so ose zelo raznolika skupina žuželk in so bližnje sorodnice čebel. Pri nas je bilo najdenih 72 vrst tako imenovanih pravih os, med katerimi je najpogostejša navadna osa, največji predstavnik os pa je sršen. Čeprav večina os živi samotarsko in jih sploh ne opazimo, so najbolj znane vrste, ki živijo v skupinah in gradijo velika gnezda.
Matice spomladi iz koščkov lesa zgradijo gnezdo ter poskrbijo za prvo generacijo delavk. Njihovo število nato do konca poletja naraste na nekaj sto ali tisoč, takrat pa se v gnezdu izležejo tudi nove matice in samci. Matice se po parjenju odpravijo prezimovat, vsi ostali člani družine pa propadejo.
Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi, zato nas tako rade obletavajo med tem, ko jemo ali pijemo. Takrat moramo paziti, da ose s hrano ali kozarcem ne zanesemo v usta, saj je pik v ustno votlino lahko nevaren tudi za tiste, ki niso alergični. Pik v ustni votlini namreč lahko privede do zatekanja dihalnih poti, je opozoril Bevk.
Ose po njegovih besedah “načeloma niso agresivne oziroma napadalne, razen kadar branijo gnezdo ali pa ko jih ponesreči stisnemo”. “So pa lahko zelo moteče, če jih je veliko, takrat je tudi večja verjetnost, da pride do pika.”
Medtem ko čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, osa preživi. Čebele in ose imajo tudi različen strup, tako da alergija na enega ne pomeni nujno alergije tudi na drugega.
Za ose smo manj zanimivi, če ne nosimo pisanih barv in nismo nadišavljeni. Privablja pa jih tudi znoj. “Hrana in pijača naj bosta čim bolj pokriti. Če je os veliko, se je uživanju hrane na prostem bolje ogniti, zlasti če smo alergični na pik. Če nas obletavajo, pa ne smemo brezglavo kriliti z rokami, saj to verjetnost pika samo poveča,” je pojasnil Bevk.
Mnogi osam nastavljajo različne kupljene ali doma narejene pasti, katerih osnova je sladkorna raztopina, ki privablja ose. Če se z osami spopadamo na tak način, je po besedah Bevka zelo pomembno, da v past dodamo tudi kis, sicer se bodo vanjo lovile tudi čebele. Bevk sicer lovljenja os ne priporoča, saj so te pomemben del ekosistemov.
Osje delavke za prehrano mesojedih ličink ulovijo ogromne količine žuželk, zato so pomemben regulator številčnosti žuželk, tudi komarjev in tistih, ki v kmetijstvu lahko povzročajo škodo. “Res je sicer tudi, da predvsem takrat, ko jih je veliko, z objedanjem sadja povzročajo tudi določeno škodo. A gledano celokupno, je ta škoda vseeno manjša kot pa so koristi, ki jih imamo od njih,” je dejal Bevk.
Po besedah Bevka monitoringa števila os v Sloveniji ni, vendar vemo, da njihovo število od leta do leta precej niha. “Nihanje velikosti populacije je v naravi sicer nekaj povsem običajnega, le da pri večini živali tega ne opazimo tako zlahka. Na številčnost ima velik vpliv vreme, pa tudi medvrstni odnosi z drugimi živalmi. Za letos kaže, da je leto precej povprečno, lokalno jih mogoče kje več.”
