Hibrid med terenom in stavbo: Hiša NB na planoti nad Mislinjsko dolino

Enodružinska hiša na planoti nad Mislinjsko dolino uokvirja čudovite panoramske razglede na Koroško, o čemer ste se že lahko prepričali v oddaji Ambienti.

Hiša NB je specifičen odgovor na prevpraševanje osnov človekovega bivanja in njegovega odnosa do okolja. Ni le racionalna in premišljeno funkcionalna, pač pa tudi poetična, sveža in igriva. Hiša je na Mesecu oblikovanja 2018 prejela nagrado Interier leta.

Hiša, je oblikovana dvojno: navzven trden kristal zunanjega ovoja se proti dolini dvigne in podse spusti naravo. Le-ta pod njim kleše pretočne prostore, ki nas spominjajo na prvobitna naravna zavetja, na soteske in globočine, na skrita zavetja pod krošnjami dreves. Hiša je torej hibrid med grajenim in naravnim – je trdno zavetje, ki pa neločljivo raste iz svoje okolice.

Arhitekt Miha Čebulj pove: “Že ob prvem obisku lokacije smo ugotovili, da gre za izjemno parcelo, ki stoji na robu planote, s filmsko panoramo vzdolž doline, ki vodi od Slovenj Gradca do Podgorja. To atmosfero smo želeli čim bolj ohraniti, tako da smo hišo zasnovali kot enostaven zaslon.”

Hišo si lahko, v okviru festivala Odprte hiše Slovenije (OHS), ogledate tudi v živo, in sicer 6. aprila. Več o festivalu in možnosti ogledov najbolj kakovostnih projektov, ki so bili vključeni v program OHS najdete TUKAJ.

K prvobitnemu občutku, ki nam ga daje hiša, prispeva netradicionalna obravnava sicer osnovnih arhitekturnih elementov – sten, strehe, oken, fasade. Arhitekta jih nista obravnavala ločeno, pač pa kot obod, ki se odpira in zapira, ki se zvija, lomi, dviga in spušča, prehaja med zunaj in znotraj. Ukrivljene stene, premišljena naravna osvetlitev in postopno dvigovanje prostora ustvarjajo preoblikovano krajino za bivanje družine, fasada pa kot trdna, a pravzaprav od stavbe neodvisna lupina notranjim naravnim prostorom postavi mejo in jih zavaruje pred zunanjimi vplivi.

Na terenu je ekipa oddaje Ambienti posnela tudi prispevek, ki se ga lahko v izvirni obliki ogledate TUKAJ.

Velik učinek na naše dojemanje ambienta ima tudi premišljena uporaba naravne svetlobe, ki proti notranjosti hiše postopoma pojema in s tem ustvarja prvobitni občutek doma, ki ga je najbrž v svojih zavetjih občutil prvi homo sapiens.

Prevpraševanje osnov

Center hiše je dvovišinski večnamenski prostor, ki ga osredinja ognjišče. Bolj ko se po stopnicah vzpenjamo pod kristalno streho, bolj intimni postajajo prostori. Na poti do spalnic srečujemo številne specifične ambiente: dvignjen podij z jedilno mizo, knjižni kotiček, lebdeči kamniti kuhinjski otok ali pa rekreativni prostor na galeriji ob dvovišinskem prostoru …

Hiša spoštuje človeško merilo ter vabi k telesnemu stiku in taktilni zaznavi prostora. Tako je na primer kopalnica s spa kotičkom oblikovana kot tridimenzionalna parafraza sanjskih džungelskih scen Henrija Rousseauja.

Da hiša kliče naravo k sebi, v tem primeru res ni smo floskula, saj lahko na obisku opazujemo jelenjad, ki se sprehaja po vrtu. Lastnik humorno pojasni njihovo praktičnost: “Na strm hrib parcele sta tast in tašča – že preden smo začeli graditi hišo – naselila jelene, da jima ni bilo potrebno kositi trave.” Praktični jeleni pa so zdaj le še pika na i čarobni atmosferi prostora.

Po meri narejene tehnološke rešitve

Sprva ni bilo mišljeno, da bo hiša grajena v pasivnem standardu, vendar so izvajalci podjetja Marles že zgodaj ugotovili, da ima hiša idealno tlorisno dispozicijo za njegovo doseganje. Servisni objekti na severu so dobro izolirani, objekt pa se na jug odpira z velikimi steklenimi površinami, ki pozimi omogočajo solarne pribitke. Dobra izolacija strehe in temeljne plošče, prisilno prezračevanje in dobro senčenje objekta so hišo privedli do pasivnega standarda.

Ker v hiši skorajda ne najdemo pravega kota, so morali biti vsi njeni gradniki narejeni po meri. Montažne stene so postavljali s pomočjo GPS koordinat in jih nato v notranjosti oblekli v dva sloja 6-milimetrskih mavčnih plošč, s katerimi so izdelali projektirane okrogline; krovec je krojil vsako strešno ploščo posebej; perforiran fasadni ovoj pa je sploh svojstven tehnološki izum, ki so ga prav tako po zamisli arhitektov izvedli v Marlesu.

“Na začetku lahko rečem, da v Marlesu vse naše objekte zasnujemo in pa izvajamo individualno. To, kar je pa pri tej konkretni hiši posebno, pa je njena drzna arhitektura, za katero smo se odločili, da jo izvedemo v leseni konstrukciji. To je bil svojevrsten izziv: ohraniti vse pozitivne lastnosti naših siceršnjih objektov, izvesti dela na tak način, da bo investitor z njimi zadovoljen in zapovrh ustvariti arhitekturni presežek,” še zaključi g. Bogdan Božac, direktor podjetja Marles.

Arhitektura: MCA – Miha Čebulj Arhitektura (Miha Čebulj in Špela Štern)

Izvedba: Marles

VIR: TVAMBIENTI.SI, Alja Košir