Novi slovenski rekordi v knjigi so: najgloblji potop na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo za ženske, ki ga ima s 111 metri Alenka Artnik, najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja, ki jo je v dolžini 73 ur in 23 minut izvedel Boris Tomašič, najdlje živeča dvoživka – človeška ribica, ki živi do 70 let, največ zlatih medalj na IFSC svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, ki ga ima z osmimi Janja Garnbret in največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France, ki ga ima s štirimi Tadej Pogačar. Dva rekorda pa je postavil Luka Trpin, in sicer največ košarkaških odbojev med nogami v minuti (517) in največ košarkaških “pajek” odbojev v minuti (89).
Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica za stike z javnostmi parka Postojnska jama Mateja Rosa, je Postojnska jama zibelka speleologije, v njej živi več kot 170 vrst jamskih živali, med katerimi je največja prav človeška ribica. Starosti živali v jami ne spremljajo, zagotovo pa bodo zanamci vedeli, kolikšno starost bodo dočakale človeške ribice, ki so se izlegle leta 2016 in nato še leta 2022.
Trpin, ki ima sicer trenutno skupaj pet rekordov, je povedal, da gre pri obeh novih rekordih za izboljšanje dotedanjih rekordov in da še vedno veljajo njegovi trije prejšnji rekordi. S postavljanjem tovrstnih rekordov se je seznanil pred leti na spletu in se odločil, da lahko nekatere podre. Kot je še povedal, je postavil tudi že šesti rekord, a še čaka na potrditev.
Tomašič je najdaljšo maratonsko televizijsko oddajo izvedel med 24. in 27. septembrom 2023 na Nova 24 TV. Vsako uro je imel drugega gosta, ves čas je bilo v studiu prisotno občinstvo. Prejšnji rekord je izboljšal za več kot eno uro. Kot je povedal, je šlo za organizacijsko in finančno zelo zahteven projekt. Pogovor je z vsemi gosti “vodil iz glave”, najtežje pa je bilo, ko so mu zaradi utrujenosti v nekem trenutku začeli blokirati možgani.
Po besedah urednica slovenske izdaje Mojce Benedičič Guinnessova knjiga rekordov letos praznuje svoj platinasti jubilej, torej sedem desetletij spremljanja dosežkov, ki so uradno nekaj posebnega.
Spomnila je, da sta si pred sedmimi desetletji dvojčka Ross in Norris McWhirter zadala nalogo, da ustvarita referenčno knjigo, ki bi jo lahko uporabili za razreševanje sporov v britanskih pivnicah in pri tem oglaševala znano pivo. Do danes se je Guinnessova knjiga rekordov razširila v globalno medijsko podjetje z rekordno letno prodajo knjig v približno 40 jezikih.
S posebno izdajo ob 70-letnici se po njenih besedah želijo pokloniti tej dediščini. V razdelku Iz zgodovine je mogoče spremljati, kako se je rekord spreminjal skozi leta. Predstavljen je raznolik nabor tem, od velikosti živali in človeške višine, do dosežene višine stavb in plačil za prestope med nogometnimi klubi.
Knjigo sicer uvede članek na temo Platina, sedem dvostranskih člankov z rekordi, ki so objavljeni na vsakih deset let, pa kaže, kako so se podoba, slog in rekordi spreminjali skozi desetletje med letoma 1955 in 2025. V jubilejni izdaji so vpeljali tudi rubriko Ikone, kjer so vzorniki, kot je košarkaška legenda LeBron James, ki simbolizirajo in utelešajo duha Guinnessovih svetovnih rekordov.
Vir: STA
