Klopov poznamo približno 850 vrst, pri nas je najpogostejši gozdni klop (Ixodes ricinus). Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.
Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na 5 − 7 °C. Čez zimo nimfe in odrasli klopi otrpnejo in tako prezimijo. Mila zima in vlažna pomlad povečata dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi pri nas traja že od februarja pa vse do novembra.
Klopi lahko na človeka in na živali prenašajo povzročitelje različnih bolezni. Lahko pa sočasno prenašajo tudi več patogenov, kot sta virus KME in Borrelia, kar povzroči mešane okužbe. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ v ljubljanski in štajerski regiji, na Gorenjskem in na Koroškem.
V letu 2020 je do 31. 5. zaradi vboda okuženega klopa z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) zbolelo 8 oseb. Med obolelimi je bilo pet žensk in trije moški. Obolele osebe prihajajo iz pomurske, podravske, savinjske, osrednjeslovenske, gorenjske in primorsko notranjske regije.
Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi, se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.
Kot je dejala Hudopiskova povzročajo klopni meningoencefalitis virusi, ki se z ugrizom klopa prenesejo v človeka. Okužba lahko poteka brez simptomov, kot lahka vročinska bolezen ali z znaki vnetja možganskih ovojnic in možganov. Poteka v dveh fazah: neznačilni vročinski bolezni sledi obdobje brez težav in nato vnetje osrednjega živčevja. Možnost zdravljenja so omejene zgolj na lajšanje znakov bolezni, ki trajajo, dokler organizem ne premaga povzročitelja. Prav zato je zaščita pred vbodom in preventivno cepljenje še toliko bolj smiselno.
Opomba: Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu ni priporočljivo za ženske, ki (še) dojijo, prav tako ne za otroke, mlajše od enega leta.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.
Cepljenje je edina učinkovita zaščita človeka pred KME, priporoča se vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME endemičen.
Kot je pojasnila naša sogovornica, je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu na voljo skozi vse leto. “Sicer pa priporočamo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.” V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo “pospešene sheme cepljenja”.
“Za osnovno zaščito se cepimo s tremi odmerki cepiva. Prvi odmerek se priporoča že v zimskih mesecih preden klopi postanejo aktivni, drugi odmerek sledi od 14 dni do 1 meseca po prvem odmerku, tretji odmerek pa od 9 do 12 mesecev po drugem. Prvi poživitveni odmerek moramo prejeti po treh letih, vsak nadaljnji na 5 let. Po 60. letu starosti so poživitveni odmerki priporočljivi na vsaka tri leta.”
Zanimalo nas je tudi, kako je s stroški cepljenja in koliko koroških občin se je odločilo za sofinanciranje slednjega. Izvedeli smo, da je za določeno skupino prebivalcev cepljenje brezplačno. “Od leta 2019 se odrasli, stari 49 let (generaciji 1970 in 1971), proti klopnemu meningoencefalitisu lahko cepijo pri izbranem zdravniku v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Cepljenje v breme OZZ pripada tudi otrokom, starim tri leta (letniki 2016 in 2017) cepljenje lahko opravijo pri izbranem pediatru.”
Samoplačniško cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu pa je mogoče pri izbranem zdravniku in na območnih enotah NIJZ. Cenik storitev ambulante za cepljenja in potovalno medicino najdete TUKAJ.
Med koroškimi občinami je Občina Mislinja namenila sredstva za izvedbo promocijske akcije cepljenja proti KME, v okviru katere se občanom Občine Mislinja v letu 2020 omogoči cepljenje po subvencionirani ceni, in sicer v višini 50 % cene prvega in drugega cepljenja s cepivom proti KME. Po podatkih NIJZ OE Ravne na Koroškem se ostale koroške občine za tovrstne akcije še niso odločile.
VIDEO: Film o klopih oziroma kako klop najde gostitelja, si lahko ogledate TUKAJ.
Ob koncu pogovora je Hudopiskova še enkrat poudarila, da je med zadrževanjem v naravi pomembno, da uporabljamo svetla oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli. “Odkrite dele telesa večkrat premažemo s snovmi, ki odganjajo mrčes (repelenti). Ko se vrnemo domov je pomembno, da opravimo temeljit pregled telesa. Posvetimo se predvsem poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljah.”
Če klopa opazimo, ga odstranimo takoj, najbolje s posebno pinceto. Na klopa ne dajemo olja, alkohola in drugih tekočin, ker je verjetnost za okužbo pri takem odstranjevanju večja.
