Pogačar je znova sedel na prestol kot kralj francoske pentlje, potem ko je moral v zadnjih dveh letih priznati premoč Jonasu Vingegaardu (Visma-Lease a Bike). Tokrat je Danca v skupnem seštevku ugnal za kar 6:17 minute, medtem ko je tretjeuvrščeni Belgijec Remco Evenepoel (Soudal Quick-Step) zaostal 9:18 minute.
Slovenski as je tudi v 33,7 kilometra dolgi vožnji na čas za konec Toura slavil. Začel je malce bolj rezervirano, a nato na obeh vzponih vozil precej hitreje od svojih najbližjih tekmecev. Nato pa je predvsem na dokaj nevarnem spustu vozil precej hitreje in po zadnjih nekaj ravnih kilometrih ciljno črto prečkal 1:03 minute pred Vingegaardom in 1:14 pred Evenepoelom.
“V Monacu je bil res lep start na ciljni ravnini za formulo 1. Najprej sem le poslušal čase po radijski zvezi do Remca, drugih nisem imel. Čez Turbie sem se počutil izjemno. V glavi sem imel Urškine (Žigart, zaročenka, op. STA) besede, kako me sovraži, ker sva tolikokrat prepeljala to traso. Nisem želel vsega tega izpustiti iz rok, čeprav sem kolesaril nadzorovano,” je za organizatorje dirke razlagal Pogačar.
Pogačar je postal prvi kolesar po 26 letih in pokojnemu Italijanu Marcu Pantaniju, ki je v eni sezoni dobil tako dirko po Italiji kot Franciji. Maja je v Italiji tekmece ob šestih etapnih zmagah ugnal za skoraj deset minut. Tokrat je prav tako s šestimi osvojenimi etapami v precej močnejši konkurenci prepričljivo dobil še rumeno pentljo.
“Super zadovoljen sem, tega ne morem opisati z besedami. Po dveh težkih letih na Touru in vedno s kakšno napako je tokrat šlo popolno. Nimam besed, to je neverjetno,” je dodal Pogačar.
“To je prva tritedenska dirka, na kateri sem bil povsem samozavesten od starta do cilja. Tudi na Giru sem imel en slab dan, a ne bom razkril, v kateri etapi. Letošnji Tour je bil res izjemen. Užival sem od prvega do zadnjega dne. Podpora je bila sijajna, užival sem tudi za vse te ljudi, ki jih nisem želel razočarati,” je še razpredal slovenski as.
“To je res neverjetno. Nikoli ne bi pomislil na ta dvojček. Nekateri so mislili, da bi bila zmaga na Giru le obliž, če mi tu ne bi uspelo. Če na Touru ne bi zmagal, bi že zmaga na Giru pomenila izjemno leto. Toda slaviti na Touru je na neki drugi ravni, oboje skupaj pa še na višji,” je z nasmehom na obrazu razlagal najboljši kolesar na letošnji francoski pentlji.
Po še 84. zmagi v karieri, s tem se je izenačil s Primožem Rogličem (Red Bull-BORA-hansgrohe), ter 21. zmagi to sezono, kar je njegova najboljša znamka tri mesece pred koncem tekmovalnega leta, se je obrnil tudi k novim ciljem: “Kaj sledi? Mathieu van der Poel je videti izjemno v mavričasti majici svetovnega prvaka. To majico mu želim letos sleci. Enkrat želim na svojih ramenih nositi to majico, a za to imam še veliko časa.”
S tretjo zmago na Touru se je na šestem mestu večne lestvice pridružil Belgijcu Philippu Thysu (1913, 1914, 1920), Francozu Louisonu Bobetu (1953, 1954, 1955) in Američanu Gregu LeMondu (1986, 1989, 1990).
“Dve leti poslušamo, da smo v zlati dobi kolesarstva, ki je trenutno najbolj tekmovalno. Če sam ne bi nastopal zdaj, bi vseeno dejal, da je to najboljša era, še posebej za tritedenske dirke. Te preizkušnje z Jonasom, Remcom in Primožem so neverjetne. Tudi mladci vse bolj prihajajo. Mislim, da lahko uživamo v tej eri. Res je lepa,” je še v prvem odzivu za organizatorje sklenil Pogačar.
Od preostalih Slovencev se je danes najbolj izkazal Jan Tratnik (Visma-Lease a Bike), ki je pilil formo za nastop na olimpijskih igrah. Končal je na 24. mestu z zaostankom 4:07 minute za Pogačarjem. Bolj rezervirana sta bila Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) in Luka Mezgec (Jayco AlUla) na 57. oziroma 118. mestu. Za zmagovalcem sta zaostala šest oziroma osem minut. Skupno je bil Tratnik 64., Mezgec 116., Mohorič 127.
Za skupno zmago na Touru se je želel boriti Roglič. Po 11. etapah je bil na četrtem mestu v seštevku, nato pa je grdo padel v 12. etapi in pred 13. odstopil, zaradi česar je pod vprašajem tudi njegov nastop na dirki po Španiji.
Vir: STA
