“Sezono bom začela malo kasneje, kot je bilo prvotno mišljeno,” je v četrtek pred za medije odprtim treningom v Plezalnem centru Verd pod avtocestnim viaduktom na Vrhniki v pogovoru za STA dejala Garnbret.
“Ko sem si 6. februarja poškodovala palec, sem bila prepričana, da bom do Japonske že sigurno v redu. Vendar sva zdaj s trenerjem Romanom Krajnikom sprejela odločitev, da bom izpustila tri balvanske tekme v Aziji in ZDA ter tekmovalno sezono začela junija s svetovnim pokalom v balvanskem plezanju v Pragi.”
“S trenerjem sva dobro premislila odločitev, ker moj palec še ni stoodstoten. Že sem ga začela malo obremenjevati ter preizkušati, kako se obnese v plezalnem čevlju. Občutek je zaenkrat dober, seveda pa nisem še toliko samozavestna v svoj palec, ampak gre vsekakor na boljše,” je opisala glavni izziv Garnbret.
“Na srečo operacija ni bila potrebna, zdaj čakam, da se bo palec sam zacelil,” je še povedala.
“Na reprezentančnem treningu v Gradcu sem plezala ‘plato’ in sem stopila na en mali stopek in mi je počila kost v palcu,” je opisala, kako se ji je pripetila poškodba.
Upala je, da bo po poškodbi, sprva so zdravniki sumili na počeno sezamoidno kost, lahko že nazaj v roku enega meseca, a se je kasneje izkazalo, da je poškodovan ligament, kar potrebuje daljše okrevanje.
“Tri tedne sem morala mirovati, nogo oziroma palec so mi imobilizirali, potem sem dobila ortopedske vložke za v čevlje, da sem lažje hodila, na treningih sem uporabljala plastični škorenj, da ne bi z nogo slučajno udarila v steno, torej da sem ga zavarovala,” je še dejala.
Poškodovano stopalo privaja tudi tako, da uporablja dve številki večjo plezalko, na poškodovano stopalo si obuje tudi navadni športni čevelj. Hodi normalno brez pomoči bergel, bolečina pa se je sprva pojavila le, če je stopila na prste.
“Drugače sem pa bolj kot ne trenirala po eni nogi, se premikala po steni s preprijemanjem, tako da sem ‘ročkala’, zdaj pa se počasi vračam nazaj,” je še dodala.
Kljub temu, da okrevanje poteka brez večjih zapletov, pa je bila poškodba za Garnbret precejšen šok: “To je moja prva resna poškodba.”
“Je pa tudi res, da če bi lahko izbirala poškodbo, bi si zaželela prav poškodbo palca. Ker še vedno sem lahko, kljub poškodbi, normalno trenirala, ‘ročkala’, plezala po eni nogi, tako da nisem v bistvu izpustila skoraj nič treninga, no, kvečjemu sem še bolj pripravljena,” je še naprej samozavestna Garnbret.
Glavni cilj sezone ostaja nastop na svetovnem prvenstvu v Bernu od 1. do 12. avgusta, na katerem bo glavna kandidatka za prvo olimpijsko vozovnico za Pariz.
“Mislim, da prvenstvo ni ogroženo. O tem sem 100-odstotno prepričana. Moja forma je tam, kjer mora biti. Sem stoodstotno pripravljena, če ne še boljše, kot sem bila lani, kar se same telesne pripravljenosti tiče. Edina stvar, ki jo želim pridobiti nazaj, je, da dobim spet zaupanje v svoj palec. Da sem samozavestna glede tega.”
“To pa tudi mislim, da bom s fizioterapijami in s postopnim obremenjevanjem palca tudi dobila nazaj,” je še dodala.
“Motivacija je takšna kot vsako leto. Sem velik perfekcionist, vedno iščem nove izzive, tako da tudi zdaj, ko sem si poškodovala palec, sem še bolj motivirana, ker vem, da bom morala še malo bolj delati, da bom tam, kjer sem že bila.”
“V primeru mojega palca je pa tako, da sem lahko tudi po poškodbi še naprej normalno trenirala po prilagojenem programu, torej na malo drugačen način. Moj največji motivator je ta napredek, ko ga vidiš. To me zelo motivira.”
Garnbret godi vsa medijska pozornost, ki jo je deležna. Bila je na naslovnici slovenske izdaje revije Cosmopolitan, dobiva nove pokrovitelje. “Mislim, če imam kakšnega sponzorja več, definitivno ne škodi,” v šali pove Garnbret.
“Ker je plezanje tako priljubljeno, je prisotno tudi več medijske pozornosti, kar spet ni nič slabega. Plezanje je še vedno relativno mlad šport in se mi zdi, da bo še samo bolj rasel in postal še bolj popularen. Športno plezanje se razvija in skupaj s tem gredo naprej tudi sponzorstva in medijska pozornost, kar je definitivno nekaj dobrega za šport.”
“S priljubljenostjo športa so boljše tudi sponzorske pogodbe po finančni strani. Še vedno pa to ni tenis, to ni nogomet, ampak toliko pa je, da lahko rečem, da lahko zdaj udobno živim. Definitivno pa ne morem zdajle kar nehati, pa do konca življenja ne delati nič,” je še dejala v smehu.
Garnbret pravi, da imata s trenerjem izdelan dober načrt, pri njegovem uresničevanju pa ji pomaga tudi fizioterapevt Matej Bombač.
“Roman vidi, kaj se dogaja na treningu, moj fizioterapevt Matej pa spremlja drugo stran. V Rehabo centru v Divači delam vse terapije, tam sem takoj, ko sem lahko začela obremenjevati palec, začela delati vaje na ravnotežni deski, tam so mi razgibavali palec in delali vaje za palec, v telovadnici imajo tudi plezalno steno, kjer bodo lahko spremljali, kaj se bo dogajalo s palcem, ko ga bom začela obremenjevati.”
“Včasih se tudi mi šalimo, ali sploh potrebujemo noge pri plezanju, ampak mislim, če bi lahko izbirala, bi še vseeno rada imela nogi. Najin načrt s trenerjem je sicer bil, da bom letos več trenirala zgornji del telesa. Čeprav bi pri tem mislili, da delajo samo roke, pa dela celo telo. Tudi noge so zelo pomembne,” je dodala.
Njena miselnost ostaja pozitivna, v poškodbi vidi nekaj dobrega, saj je prepričana, da zaradi nje ne bo ničesar izgubila, ampak bo “kvečjemu pridobila še marsikaj zraven”.
Še naprej je popolnoma prepričana, da bo prihodnje leto v Parizu napadala drugi naslov olimpijske prvakinje.
“Navijači so lahko pomirjeni. Moj cilj ostaja še zmeraj isti, samo prilagoditi ga je bilo malo treba. Tudi pred poškodbo je bil moj plan, da tekmujem na Japonskem in v Južni Koreji in potem nadaljujem sezono z Innsbruckom, s tekmama svetovnega pokala v balvanih in težavnosti. Zdaj pa je tako, da bom namesto v Aziji sezono začela junija v Pragi, vsakršne bojazni so odveč,” je sklenila Garnbret.
