Tudi sicer seznam slovenskih četrtfinalistov ni prav dolg. Največkrat je to uspelo zdajšnjemu trenerju finske reprezentance Roku Drakšiču s petima in sedmim mestom, pred dvema desetletjema je bil v Kairu četrtfinalist tudi Primož Ferjan, najstarejši ljubitelji juda pa se spomnijo četrtfinala Filipa Leščaka iz leta 1983 v Moskvi.
Veselje po uspehu je koroškemu judoistu v ob Kaspijskem morju pokvaril poraz v repasažu z domačinom Omarjem Rajablijem. "Občutki so seveda grenki. Rezultat je vrhunski, a ko prideš tako daleč, moraš iti do konca. Morda nisem dovolj vztrajal. Čutil sem, da ga lahko vržem. Vsekakor je izkušnja zelo dobra. Mislim, da bi lahko vzel kolajno, ampak naslednje leto ...," pravega razloga za prešerno voljo ni našel tekmovalec, ki bi si sam lahko lahko pripravil darilo za 24. rojstni dan, ki ga bo praznoval 9. novembra.
"Tudi meni se je zdelo, da bi lahko dobil vsaj kakšen juko. Ampak sodniki tega niso opazili, z njimi se ne morem kregati. Moral bi vreči bolj prepričljivo." Mongolec Šinebayar Ojunčimeg, Iranec Eljas Parhizgar in Italijan Manuel Parlati so v Nacionalnem gimnastičnem centru padli po prepričljivih predstavah. Svetovni podprvak Gruzijec Tato Grigalašvili je bil boljši, a je moral za zmago počakati na tretjo kazen v podaljšku. "Gruzijec mi ni pustil do garda, do vstopov. Ves čas me je nadzoroval in mi pokazal, da moram tehnike in taktiko v svojem judu še močno popraviti," je še dejal študent tretjega letnika trenerstva na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ki se po tekmovalni karieri vidi v vlogi trenerja.
S trenerskim poklicem bi Herkovič sklenil "športni krog", saj se je za judo odločil kot otrok, ker živi v isti stolpnici kot trener, dvorana je neposredno "pred vrati" in Herkovič pravi, da bo tako tudi ostalo. Pred tem seveda računa na podporo svojega trenerja. "Nace raste z velikimi koraki. Trudi se na vsakem treningu, tudi ti porazi niso problematični. Super bi bilo dobiti kakšno kolajno, ampak zame je najbolj pomembno, da se res bori," pravi Yankovskii.
Ta se je ozrl tudi na hiter napredek svojega tekmovalca. "Ko smo šli na grand slame 2023, so se vrstili porazi po vrsti. Zdaj smo tukaj, kjer smo. Začelo se je lani, letos pa se je odprlo s tretjim mestom v Talinu, ampak najbolj pomembne so zame na vsakem tekmovanju samo borbe. Zahteva po kolajni je samo pritisk. Nato je sledilo odličje na sredozemskih igrah, peto mesto v Budimpešti. Pomembno je, da sam pri sebi ve, da napreduje," še pravi trener, ki je predvsem v avgustu poskrbel za vrhunski sparing v Kazahstanu.
O rezervah Herkoviča pa dodaja: "Njegova Borba mora biti še bolj odprta in več mora tvegati. To večkrat kaže na treningih in pripravah. Tam je vedno zelo vztrajen in predan, znanje pa mora prenesti na tekme."