Prostrana območja Zlatibora, Tare in Mokre Gore na zahodu Srbije so bila prizorišče druge dirke sezone za točke svetovnega prvenstva v ekstremnem vzdržljivostnem motociklizmu, ki ga številni poznajo tudi pod imenom “hard enduro”. Slovenske barve je z licenco AMZS v kategoriji Junior zastopal Ali Al Hiasat, sicer na domačih terenih uveljavljen in uspešen voznik v državnem prvenstvu v trialu in cross countryju.
Na zahtevno postavljenih preizkušnjah v Srbiji mu je znanje in izvrstno obvladovanje motorja v težavnih pogojih prišlo še kako prav. V ostri mednarodni konkurenci namreč lahko vsaka podrobnost pomeni kakšno mesto višje na lestvici. 22-letni Korošec iz Šmartna pri Slovenj Gradcu je imel uvodni dan v kvalifikacijah kar nekaj težav.
“Vozili smo v enduro cross stilu, le naravnost na čas. Ovire so bile zahtevne in sem se z njimi dobro kosal. Ampak padec v prvem poskusu in preveč napak v drugem so me stali dobre uvrstitve. K sreči kvalifikacije ne štejejo praktično nič, zato nisem razočaran,” je povedal Al Hiasat po opravljenih kvalifikacijskih preizkusih v sredo.
Prvi dan, ko je šlo zares, pa je nato Al Hiasat odpeljal zelo dobro. V kategoriji Junior je namreč dan končal na 4. mestu, sicer pa je bil v absolutnem seštevku enaindvajseti.
“Za 100 km sem potreboval več kot 6 ur in 8 minut. Trasa je bila izredno težka in naporna. Zadnji težki deli so se vlekli v nedogled in mislim, da v uri in pol nisem potreboval druge prestave. Najhujši so bili strmi spusti, saj je teren izredno neprijeten, kajti v podlagi je skritih nešteto velikih kamnov, ki jih zaradi podrasti ne vidiš in motor samo odbija levo in desno,” je pripovedoval mladi slovenski voznik ob koncu prvega dne. Za nameček mu je uro in pol pred koncem zmanjkalo še osvežilnih napitkov za hidracijo.
“Servisna cona je bila postavljena zelo zgodaj, približno že po uri vožnje. Zato sem bil primoran razporediti dva litra in pol tekočine na preostali del preizkušnje, kar mi ni uspelo, Ko sem ostal brez vode, je šlo samo navzdol, saj sem ostal povsem brez energije in le čakal na cilj, ki pa ga ni in ni bilo na vidiku,” je bil slovenski voznik tudi malce jezen sam nase.
V nadaljevanju se je na poti od cilja do kraja, kjer imajo tekmovalci organizirano servisno cono in spanje, še izgubil. Tako je dodatno porabil še nekaj dragocene moči in energije, a je bil trdno odločen, da po tej izkušnji okrog Tare naslednji dan v petek na trasi okrog Mokre Gore napak ne ponovi. Po prespani noči si je napolnil “akumulatorje”, se dobro hidriral in se v petek podal v nov izčrpljujoč izziv.
V petkov dan se je Al Hiasat prebudil zelo utrujen in misel na vožnjo z motorjem ga je še dodatno strašila, saj je vedel, da ga čaka najtežji dan na dirki. “To so nam povedali že ob prihodu in na koncu se je to tudi potrdilo. Bilo je zelo veliko neverjetno težkih delov na trasi, najbolj zoprn pa je bil graben oziroma potok po skoraj šestdesetih kilometrih vožnje malce pred servisno cono, ki je vsem pil kri,” je pripovedoval Al Hiasat, ki je malce pred tem potokom zlomil ročko za zadnjo zavoro.
Zato je do servisne cone vozil brez zadnje zavore, kar mu je še dodatno pobralo ogromno moči in energije. Ker je vozil dokaj počasi in brez tveganja, ga je nekaj tekmecev prehitelo. Za nameček je nato enemu od povsem izčrpanih tekmecev pred seboj še pomagal, kar ga je nepričakovano stalo še nekaj časa ter seveda tudi moči in energije. “V tistem zadnjem grabnu je bilo peklensko. Možnosti za prehitevanje ni bilo, ampak uspel sem se prebiti do servisne cone, kjer pa sem bil “mrtev”. Vseeno sem popravil zadnjo zavoro, nekaj malega pojedel in popil ter s polnim nahrbtnikom osvežilne tekočine nadaljeval dirko,” je Ali slikovito opisoval težave, s katerimi se je srečeval na poti. Nadaljeval je bolj previdno, del proge pa je ob strmih spustih celo sestopil z motorja.
“To sta bila taka dva spusta, da sem ju lahko odpeljal samo “po riti”, kot po toboganu, in upal, da se motor ne bo začel obračati, saj bi se raztreščil in bi ga nato pobiral po delih. Sploh ne morem opisati z besedami, kako strmo je to bilo,” je tegobe na zahtevni trasi premagoval Al Hiasat, ki je nato skupaj ob pomoči enega od čeških tekmovalcev prebrodil brutalen zadnji spust, v katerem so številni v drugih kategorijah odstopili. Ko sta se s Čehom pripeljala v cono za dolivanje goriva, pa so nato oba preusmerili, saj ne bi imela dovolj časa, da bi se prebila do naslednje kontrolne točke. Četudi etape nista končala, pa sta vseeno lahko tekmovanje v soboto nadaljevala.
Zadnji dan bi moral biti malce manj naporen, Al Hiasat pa se je vanj podal bolj spočit in svež, kot v preizkušnjo dan prej.
“Rekli so nam, da bo srednje težavno, ampak ne vem, kdo je to ocenjeval, ker je bilo znova izjemno težko. Zahtevni deli so se vrstili en za drugim in vseskozi sem sam pri sebi prosil, da naj bo to zadnji težak del, ki sem ga odpeljal,” je povedal Ali, ki je s skrajnimi napori in z zadnjimi atomi moči vendarle zmogel opraviti vse zahtevane naloge na trasi, čeprav se je kar nekajkrat znašel tudi na tleh.
“Z veliko težavami in tudi nekaj padci sem prišel v cilj ter skupno končal na petem mestu v kategoriji Junior, s čimer sem zelo zadovoljen, saj sem prvič sodeloval na dirki svetovnega prvenstva,“ je misli strnil Al Hiasat. Preizkušnja v Srbiji je bila tokrat ekstremno zahtevna, kar so priznali tudi številni velemojstri ekstremnega vzdržljivostnega motociklizma kot npr. Billy Bolt, Graham Jarvis in tudi zmagovalec v absolutni kategoriji Pro, Nemec Manuel Lettenbichler. Progo je postavljal Avstralec Mike Skinner, ki v srenji ekstremnega vzdržljivostnega motociklizma slovi po tem, da nima pravega občutka za težavnost in zahtevnost, tokrat pa je po besedah nekaterih najboljših celo prekosil samega sebe.
“Sam sem lahko samo vesel, da sem dirko končal ter da sem v cilju cel in zdrav, je zaključil član AMD Lukovica,” ki bo dragocene izkušnje s tokratne dirke zagotovo lahko dobro unovčil v prihodnje.
Besedilo: AMZS
