Znani Slovenci s tekom prispevali k zbiranju sredstev za sedem novih defibrilatorjev

Tekmovalci se pred tem praznikom športa udeležujejo številnih priprav, letos pa lahko svojo tekaško energijo usmerijo tudi v dober namen. Volkswagen je kot generalni sponzor maratona tekačem omogočil trening na treh e-stezah, ki generirajo elektriko.

Tekači so lahko v zvezdniški družbi s svojim tekom prispevali k zbiranju sredstev za sedem novih defibrilatorjev. Podjetje Porsche Slovenija z blagovno znamko Volkswagen jih bo namestilo v tiste slovenske kraje, kjer defibrilatorjev trenutno primanjkuje: Jezersko, Ilirska Bistrica, Kočevje, Krško, Puconci, Bohinj in Kanal.

Redna tekaška aktivnost krepi srce, pri Volkswagnu pa so se letos odločili, da bodo nekaj srčne tekaške energije usmerili tudi v pomoč tistim srcem, ki se nenadoma ustavijo. Projektu, ki poteka pod sloganom »S srcem pri teku«, so se pridružili znani Slovenci, ki so tudi sami zapriseženi tekači. Za defibrilatorje tečejo srebrna olimpijka Sara Isakovič, glasbenik Anže Zavrl, amaterska tekačica Urška Ahac, televizijska voditeljica Mojca Mavec in voditelj Marko Potrč. Pridružili so se jim številni tekaški navdušenci, dobrodelnost pa je bila pri tem še dodatna spodbuda.

Anže Zavrl, član priljubljene skupine Gadi, je reden tekač. »Ideja projekta se mi zdi daleč najboljša glede dobrodelnosti in hkrati povezave z zdravim načinom življenja. Prispevek k nakupu defibrilatorja s tekom? Takoj sem bil za! Obenem je bila to ‘brca v rit’, da se ponovno izobrazim o osnovah oživljanja. Mislim, da bi to moralo storiti čim več ljudi,« je razložil.

Zdrav duh v zdravem telesu bi se lahko glasil življenjski moto plavalke Sare Isakovič, ki je športno aktivna prav vsak dan, poleg tega pa za svoje zdravje skrbi celostno tudi z jogo, meditacijo in zdravo prehrano. »Vedno se rada pridružim projektom, ki pozitivno vplivajo na okolico, so okolju prijazni in spodbujajo zdrav način življenja. Osnove oživljanja je treba redno obnavljati, na srečo pa še nisem bila v položaju, ko bi morala dati prvo pomoč,« je dejala dobitnica srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Pekingu.

Mojca Mavec sebe opiše kot tekačico – turistko, saj odkrivanje novega kraja rada združi s tekom. “Tek zjutraj čez Manhattan ali ob Beloveški pušči na Poljskem sta bila nepozabna. Z veseljem pa sem se odzvala tudi teku na e-stezi, saj združuje dve stvari, ki jih imam rada – tek in pomoč drugim,” je povedala.

“Vrhunsko je, da lahko z lastnim telesom generiramo elektriko. S športom tako ali tako delamo dobro, oboje hkrati pa je zmagovalna kombinacija,” je svojo izkušnjo s poganjanjem e-steze opisal voditelj Marko Potrč.

Na e-stezi se je preizkusila tudi Urška Ahac, nutricionistka, kineziologinja in nekdanja alpska smučarka, ki jo še posebej navdušuje gorski tek, zato je »svoj« defibrilator namenila na Jezersko.

Tekači bodo lahko tekaške e-steze poiskali tudi še na 24. Volkswagen Ljubljanskem maratonu. Prijavijo se lahko na spletni strani www.teksrca.si.

Volkswagnove e-steze tekaško energijo pretvarjajo in shranjujejo v električno energijo. 30-minutni test e-steze z Nejo Kršinar, državno prvakinjo v polmaratonu, je pokazal, da je v tem času s tekom proizvedla toliko električne energije, da bi lahko dve uri in pol napajala LED-sijalko, uro in pol poslušala glasbo in privijačila 60 vijakov z baterijskim vijačnikom.

Defibrilatorji rešujejo življenja, ko štejejo sekunde

Srčni zastoj letno doživi približno 1600 Slovencev, v povprečju štirje na dan. V takšnih primerih je ključnega pomena hitra in odločna pomoč, saj se z vsako izgubljeno minuto možnost preživetja zmanjša za 10 odstotkov. Ko opazimo, da se nekdo v naši bližini zgrudi in ne zatipamo srčnega utripa, mora biti prvi korak masaža srca z močnimi, ritmičnimi pritiski na prsni koš. Hkrati je treba angažirati mimoidoče: nekdo naj pokliče telefonsko številko za klic v sili 112, nekdo drug pa poišče najbližji avtomatski zunanji defibrilator. 

Defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma in lahko z električnim sunkom ponovno požene srce. Uporaba defibrilatorja je varna in zelo preprosta za vsakogar, saj v slovenščini glasovno usmerja uporabnika. Če se defibrilacija začne od 3 do 5 minut po nenadnem srčnem zastoju, se možnost preživetja poveča za od 50 do 70 odstotkov. Avtomatske defibrilatorje pogosto najdemo v bližini javnih stavb: trgovskih centrov, poslovnih stavb, bank, gasilskih domov …

Več informacij o projektu »S srcem pri teku« najdete na  http://www.teksrca.si/.

Vir: teksrca.si