Vsakih 16 sekund se na svetu rodi mrtvorojeni otrok, kar pomeni skoraj dva milijona mrtvorojenih otrok vsako leto. Zaradi pandemije novega koronavirusa in posledične prekinitve zdravstvenih storitev bi se lahko to število povečalo še za 200.000, v najnovejšem poročilu opozarjajo Unicef, WHO, Skupina Svetovne banke in oddelek ZN za prebivalstvo.
Veliko večino mrtvorojenih otrok, 84 odstotkov, beležijo v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom. Lani so bili tako kar trije od štirih mrtvorojenih otrok – gre za otroke, rojene brez znakov življenja v 28. tednu ali kasneje – v Podsaharski Afriki ali južni Aziji. Večino teh primerov bi lahko preprečili z ustreznimi rednimi pregledi v času nosečnosti in usposobljenim zdravstvenim osebjem ob porodu, ugotavljajo Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Skupina Svetovne banke in oddelek ZN za prebivalstvo (Desa).
Obenem opozarjajo, da bi lahko pandemija novega koronavirusa prispevala k še občutno večjemu številu mrtvorojenih otrok. 50-odstotno zmanjšanje zdravstvenih storitev zaradi pandemije bi lahko namreč v obdobju enega leta v 117 državah z nizkim in srednjim dohodkom povzročilo skoraj 200.000 dodatnih mrtvorojenih otrok, kar predstavlja 11,1-odstoten porast. Glede na simulacijo, ki so jo za poročilo opravili raziskovalci z ameriške univerze Johnsa Hopkinsa, bi se lahko v 13 državah v obdobju leta dni število mrtvorojenih otrok povečalo celo za najmanj 20 odstotkov.
Še preden je pandemija povzročila motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, je bilo le malo žensk v državah z nizkimi in srednjimi dohodki deležnih pravočasne in kakovostne oskrbe za preprečevanje mrtvorojenosti. Kljub napredku v zdravstvenih storitvah za preprečevanje ali zdravljenje vzrokov smrti otrok je bil napredek pri zniževanju stopnje mrtvorojenosti počasen. Mrtvorojenost sicer ni problem le v revnih državah. V Sloveniji se je od leta 2000 do 2019 stopnja mrtvorojenosti znižala za 29 odstotkov – s 3,6 na 2,5 mrtvorojenega otroka na 1000 rojstev.
