Po besedah Janše je treba pomagati ukrajinski vladi in ukrajinskemu ljudstvu, ki se sooča z rusko vojaško agresijo. “Podpreti jih moramo s humanitarno, gospodarsko in tudi vojaško pomočjo,” je dejal slovenski premier, ki je podporo Ukrajini izkazal tudi s kravato v modro-rumeni barvi ukrajinske zastave.
Ob tem je pomembno sprejeti čim strožje sankcije proti ruski vladi, je poudaril Janša. Po njegovem mnenju je ključno, da “čutijo, da je cena, ki jo plačujejo za to agresijo, resnično velika”.
Janša je ob tem tudi pozdravil odločitev Nemčije o ustavitvi projekta plinovoda Severni tok 2. Verjame, da je to nekaj, kar bo korenito spremenilo “igro”, vendar je treba narediti korak naprej. “Zbudili smo se v drugačni Evropi, v drugačnem svetu in ukrepati moramo v skladu z novimi situacijami,” je dejal.
Na novinarsko vprašanje glede pozivov ukrajinskih oblasti k izključitvi Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift pa je Janša dejal, da je to sicer ena od odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti, vendar pa je po njegovem še bolj pomembna odločitev, ki ni v rokah Evropske unije, ampak zveze Nato, da se zapre zračni prostor nad Ukrajino. Ukrajinci bodo imeli veliko boljše možnosti za obrambo, če Rusija ne bo v celoti nadzorovala njihovega zračnega prostora, je menil.
Ob tem je izrazil solidarnost z Ukrajino in izrekel upanje, da se bodo Ukrajinci branili, da bodo “preživeli in zmagali”.
Janša se je tudi ponovno zavzel za to, da bi Evropska unija Ukrajini čim prej zagotovila perspektivo polnopravnega članstva v EU. V zvezi s tem sta s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim na Evropski svet tudi naslovila posebno pismo, je povedal bruseljskim novinarjem.
Voditelji EU z dogovorom o obsežnih sankcijah proti Rusiji
Voditelji članic EU so se danes v Bruslju dogovorili o uvedbi drugega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi vojaške agresije proti Ukrajini, ki so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Sankcije obsegajo finančni sektor, energetiko in promet, so zapisali v sprejetih sklepih.
Voditelji EU so se na današnjem kriznem zasedanju dogovorili o nadaljnjih omejevalnih ukrepih, ki bodo imeli “obsežne in hude posledice” za Rusijo zaradi njene vojaške agresije proti Ukrajini, izhaja iz sprejetih sklepov.
Sveženj sankcij obsega finančni sektor, energetiko in promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko. Prav tako dodaja več ruskih posameznikov na seznam sankcij, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU. Države članice naj bi predloge glede sankcij, ki jih je pripravila Evropska komisija, sprejele “brez odlašanja”.
Do dogovora o drugem svežnju sankcij prihaja le dan po tistem, ko je EU sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Prvi sveženj vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruske vlade in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
Danes dogovorjeni sveženj sankcij naj bi v petek po navedbah virov EU potrdili zunanji ministri unije na zasedanju v Bruslju ali pa jih bodo članice sprejele po pisnem postopku.
Voditelji sedemindvajseterice, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so ob tem danes pozvali tudi k hitri pripravi in sprejetju nadaljnjih sankcij, ki bodo vključevale tudi Belorusijo, še piše v sklepih.
Poleg tega so najostreje obsodili rusko neizzvano in neutemeljeno vojaško agresijo nad Ukrajino, ki pomeni resno kršitev mednarodnega prava ter spodkopava evropsko in globalno varnost in stabilnost.
Rusijo so pozvali, naj takoj ustavi vojaška dejanja, brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine, v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter ustavi dezinformacijsko kampanjo.
Voditelji EU so v sprejetih sklepih obžalovali tragično izgubo življenj in trpljenje, ki ga povzroča ruska agresija, izrazili solidarnost z Ukrajinci ter pozvali Rusijo, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči.
Po sprejetju sklepov so voditelji nadaljevali razpravo o tem, kako okrepiti politično, gospodarsko in humanitarno podporo Ukrajini. Za pomoč ukrajinski vladi in ukrajinskemu ljudstvu se je sicer danes ob prihodu na zasedanje zavzel tudi premier Janša.
“Nocoj ne potrebujemo velikih izjav, ampak hitre odločitve,” je bil pred zasedanjem jasen belgijski premier Alexander De Croo. Kot je dejal, potrebujemo sankcije, ki “grizejo”, ki bodo imele posledice za rusko stran. Zavzel se je za dodatne finančne sankcije, ki bodo ruskim finančnim ustanovam otežile dostop do mednarodnih trgov.
“Danes je zelo težek dan za mir v Evropi, zato je pomembno, da so EU in države članice enotne in da skupaj sprejmejo hitre odločitve, ki predstavljajo odziv na očitno kršitev mednarodnega prava s strani Rusije”, pa je pred začetkom srečanja dejal nemški kancler Olaf Scholz.
“Dolgo in več tednov smo pripravljali to, o čemer bomo danes odločali, in v smislu enotnosti in odločnosti je pomembno, da odločimo o ukrepih, ki so bili pripravljeni v zadnjih tednih,” je odgovoril Scholz na novinarsko vprašanje, ali bi nov sveženj sankcij moral vključevati tudi izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift. O tem se je v minulih dneh večkrat ugibalo, vendar se niti ZDA niti EU v prvem svežnju sankcij nista za to odločili.
Tudi poljski premier Mateusz Morawiecki je pred vrhom EU dejal, da mora biti unija enotna pri uvedbi obsežnih sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. “Ne moremo dovoliti (ruskemu predsedniku Vladimirju) Putinu, da prečka nov Rubikon,” je dejal Morawiecki. “To moramo ustaviti (…). To je kritičen trenutek v zgodovini Evropske unije in Evrope,” je poudaril.
Evropska unija je solidarnost in podporo Ukrajini danes izrazila tudi simbolično. Tako je sedež Evropske komisije nocoj osvetljen v modro-rumenih barvah ukrajinske zastave.
“V teh temnih urah, nocoj sijejo barve ukrajinske zastave na sedežu Evropske komisije. Simbol naše solidarnosti. Prijateljstvo. In neomajna podpora,” je ob tem na Twitterju zapisala predsednica komisije Ursula von der Leyen. “EU bolj kot kdaj koli prej stoji z Ukrajino in njenimi ljudmi,” je dodala.
UNHCR: V Ukrajini domove zapustilo 100.000 ljudi, tisoči bežijo v tujino
V Ukrajini je zaradi ruske invazije domove zapustilo 100.000 ljudi, več tisoč pa jih je zapustilo državo, je danes na podlagi prvih ocen sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). “Ne moremo še potrditi natančnih številk, vendar je jasno, da je v državi prišlo do velikega preseljevanja,” je poudarila tiskovna predstavnica UNHCR v Ženevi.
“Ocenjujemo, da je skoraj 100.000 ljudi že moralo zapustiti svoje domove in da bi lahko bili razseljeni znotraj države ter da je nekaj tisoč ljudi že pobegnilo čez mejo,” je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejala tiskovna predstavnica UNHCR v Ženevi Shabia Mantoo.
Moldavska predsednica Maia Sandu je nocoj tvitnila, da je mejo te države z Ukrajino danes prečkalo več kot 4000 ljudi. Kot je dodala, je vlada postavila sprejemne centre za begunce. “Naše meje so odprte za ljudi iz Ukrajine, ki potrebujejo varno namestitev ali želijo tranzit,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila Maia Sandu.
Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je danes izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega poslabšanja razmer ob ruski agresiji v Ukrajini in pozval sosednje države, naj ohranijo svoje meje odprte za tiste, ki iščejo varnost in zavetje.
VIDEO: Prvi dan vojne v Ukrajini
Ukrajinski predsednik odredil splošno mobilizacijo
Potem ko je ruska vojska napadla Ukrajino, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes podpisal odlok, s katerim je ukazal splošno mobilizacijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
V skladu z odlokom, objavljenim na spletni strani ukrajinskega predsedstva, bo ukrep veljal 90 dni in predvideva vpoklic vojaških obveznikov in rezervistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah Kijeva je bilo danes v hudih spopadih po ruskem napadu na Ukrajino ubitih najmanj 57 ljudi, 169 pa je ranjenih. Ukrajinski minister za zdravje Viktor Ljaško je prebivalce pozval, naj darujejo kri, poročanje ukrajinske tiskovne agencije Unian povzema nemška tiskovna agencija dpa.
