Kljub zgodbi o uspehu okužba s HIV ostaja pomemben javnozdravstveni problem. V letu 2019 (do vključno 22. novembra) je bilo v Sloveniji 25 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je bilo deset manj kot v celem letu 2018. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas trenutno živi manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih jih približno petina ne ve za svojo okužbo.
Najpomembnejše ostaja preprečevanje okužbe s HIV z učinkovitimi ukrepi kombinirane preventive v skupinah z višjim tveganjem, še posebej med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, predvsem izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocija pogostega testiranja in takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe s HIV ter informiranje partnerjev o izpostavljenosti okužbi.
V letu 2019 (do vključno 22. novembra) je bil aids diagnosticiran pri enem moškem in štirih ženskah. Pri vseh je bila tudi okužba s HIV prepoznana v istem letu. Umrli sta dve osebi s HIV, a nobena zaradi aidsa. Podatki o novih diagnozah okužbe s HIV za letošnje leto kažejo, da je bilo šest okužb med ženskami in 19 med moškimi. Pri slednjih jih je bilo 15 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), kar je še vedno 12 manj novih diagnoz kot v letu 2018.
»Relativno nizko število novih diagnoz in kasnih diagnoz okužbe s HIV med MSM je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja in spremenjene kulture testiranja med MSM ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV,« je povedala izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ in dodala, da je glede na prijavljene primere novih diagnoz okužbe s HIV v začetku leta 2019 v Sloveniji živelo 657 oseb s prepoznano okužbo s HIV. Med njimi je po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 631 (96 %) oseb prejemalo protiretrovirusna zdravila in med slednjimi jih je velika večina (600 oseb) imela virusno breme nižje od mejne vrednosti (40 kopij/mL plazme), kar pomeni, da zaradi uspešnega zdravljenja ne morejo okužiti drugih.
Spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja ter testiranje
Poudarek letošnje obeležitve je na pomenu lokalnih skupnosti v preventivnih prizadevanjih, saj skupnost lahko naredi pomembno spremembo. Skupnost, v kateri živijo ljudje, ki so posredno ali neposredno prizadeti, ranljive skupine, mladi, izvajalci zdravstvenih, socialnih in drugih storitev so ključni steber za razvoj iniciativ, programov in zagovarjanju človekovih pravic.
“Na NIJZ si že vrsto leto prizadevamo na preventivnem področju, v sodelovanju z našimi organizacijskimi enotami po vseh regijah in v koordinaciji z vsemi deležniki, predvsem nevladnimi organizacijami,” je poudarila prim. Evita Leskovšek z NIJZ in dodala: “Letos smo se osredotočili na dve prepletajoči se temi: kako doseči sinergični učinek kombinirane preventive ter kako zmanjševati stigmo in diskriminacijo. Dejstvo namreč je, da imamo tako v Evropi kot Sloveniji še vedno priložnost za izboljšanje komuniciranja na področju primarne preventive za povečanje deleža testiranj v populaciji in s tem zgodnjega zdravljenja ter uveljavitvijo tako pred- kot po-ekspozicijskega zdravljenja. Pomemben izziv predstavlja tudi zmanjševanje stigme, ki ostaja še vedno del naše realnosti.”
Izjava ministra za zdravje Aleša Šabederja ob Svetovnem dnevu aidsa 2019
Slovenija je na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV primer dobre prakse, saj HIV dobro obvladujemo in se tudi ni razširil v nobeni skupini prebivalcev. Najpogostejši način prenosa v Sloveniji ostajajo nezaščiteni spolni odnosi. Na Ministrstvu za zdravje podpiramo preventivne programe namenjene mladim in ranljivim skupinam. S temi programi povečujemo osveščenost, dostopnost do anonimnega testiranja in zmanjšujemo stigmo okužbe s HIV.
Zgodnje testiranje in zdravljenje pomembno zmanjšuje vpliv okužbe tako individualno kot družbeno. Okužba z virusom HIV oziroma bolezen aids sta ob zdravljenju postala precej obvladljivo kronično stanje in vedno bolj se soočamo z novimi okoliščinami, kot je npr. staranje oseb s HIV. “Najbolj ranljive skupine v Sloveniji predstavljajo MSM, promiskuitetni ljudje, prostitutke in njihovi klienti, ženske, ki se nahajajo v življenjskih situacijah z večjim tveganjem, injicirajoči uživalci drog, zaporniki, osebe s spolno prenosnimi okužbami,” poudarja prim. Evita Leskovšek z NIJZ.
Testianje na okužbo s HIV je najbolj smiselno pri: (i) bolnikih s simptom in znaki, ki kažejo na okužbo s HIV; (ii) osebah, obravnavanih v ambulantah za spolno prenesene okužbe; (ii) osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje; (iv) osebah, ki injicirajo droge; (v) osebah z okužbami, ki so povezane z injiciranjem drog; (vi) osebah z zelo tveganim vedenjem (predvsem MSM).
Brezplačno testiranje na HIV na območnih enotah Koper in Kranj
V dveh območnih enotah NIJZ, v Kranju in Kopru, bodo ob Svetovnem dnevu aidsa izvedli brezplačno in anonimno testiranje za HIV. Testiranje na območni enoti Koper bo potekalo v ponedeljek, 2. decembra 2019, od 8.30 do 10.30 (Vojkovo nabrežje 4/a, Koper). Na območni enoti Kranj bo testiranje potekalo v ponedeljek, 2. decembra 2019, od 8.00 do 12.00 (Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj).
Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2019 so objavljeni v publikaciji z naslovom Okužba s HIV v Sloveniji, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.
Besedilo: NIJZ
