Ukrajinska prestolnica Kijev in tudi druga večja mesta so bila danes tarča ruskega obstreljevanja. V Kijevu je bil med zračnim napadom zadet glavni televizijski stolp. V napadu je umrlo pet ljudi. Prišlo je do motenj v oddajanju televizijskih in radijskih programov, vendar pa stolp še vedno stoji, so sporočili.
Rusko obrambno ministrstvo je pred tem opozorilo, da bodo izvedli “izredno natančne napade” na infrastrukturo ukrajinske obveščevalne službe v Kijevu, da bi preprečili “informacijske napade” na Rusijo.
O smrtnih žrtvah so medtem poročali tudi iz drugega največjega mesta Harkov na vzhodu države. Po navedbah ukrajinskih reševalcev je bilo v letalskem napadu na stanovanjsko stavbo ubitih najmanj osem ljudi, šest pa ranjenih.
V napadu na Harkov je bila danes poškodovana tudi zgradba, v kateri je slovenski konzulat, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. Kot je navedlo, uslužbenci konzulata v napadu niso bili poškodovani. “Obsojamo to nezaslišano dejanje Ruske federacije in agresijo nad Ukrajino,” je na Twitterju zapisalo ministrstvo.
Ruske sile so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zjutraj vdrle v Herson na jugu države in v vzhodnem delu mesta za seboj pustile sledi uničenja. Po poročanju BBC je v mestu prišlo do silovitih spopadov med ruskimi in ukrajinskimi vojaki.
Moskva vztraja, da bo nadaljevala ofenzivo v Ukrajini, dokler ne bodo doseženi njeni cilji. “Oborožene sile Ruske federacije bodo nadaljevale posebno vojaško operacijo, dokler ne bodo doseženi zastavljeni cilji,” je zatrdil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.
“Vojna se je vrnila v Evropo (…) To je trenutek resnice za Evropo,” pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, sklicanem zaradi ruske invazije v Ukrajini.
Evropski parlament je v danes sprejeti resoluciji najostreje obsodil rusko invazijo Ukrajine. Ob tem je pozval, naj se Ukrajini hitro dodeli status kandidatke za članstvo v uniji ter naj unija proti Kremlju ukrepa s še strožjimi sankcijami, tudi z omejitvijo uvoza ruske energije. Za resolucijo je glasovalo 637 evropskih poslancev, tudi vseh osem iz Slovenije.
Evropske poslance je prek video povezave nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. EU je pozval, naj dokaže, da je z Ukrajino, in da je ne bo pustila same. A kot je ob tem opozorila von der Leynova, je pot do članstva še dolga.
Podpora članstvu Ukrajine v EU se sicer krepi. Potem ko sta slovenski in poljski premier, Janez Janša in Mateusz Morawiecki, evropske kolege v pismu pozvala k čimprejšnjemu članstvu Ukrajine v EU, podprlo pa jo je več držav, so pismo podpore članstvu podpisali tudi predsedniki držav, vključno predsednikom Borutom Pahorjem.
Prizadevanja za končanje ruske invazije na Ukrajino se medtem nadaljujejo tudi širše. Na virtualnem srečanju so se danes sestali finančni ministri skupine G7, ki so ocenili, da imajo sankcije Zahoda proti Rusiji pomemben učinek na rusko gospodarstvo. Nemški finančni minister Christian Lindner je povedal, da so na srečanju razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, odločitev o tem pa bo sprejeta v prihodnjih dneh.
Kitajski zunanji minister Wang Yi pa je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo pozval k rešitvi krize v Ukrajini s pogajanji. Peking “globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt”, je dejal in dodal, da Kitajska “podpira vsa konstruktivna mednarodna prizadevanja, ki vodijo k politični rešitvi”.
V spopadih v Ukrajini je bilo po podatkih Kijeva ubitih več kot 350 civilistov. Unicef pa je sporočil, da je bilo pri tem ubitih vsaj 13 otrok, to število pa se bo verjetno še povečalo.
Ob spopadih pa narašča tudi število ljudi, ki zapuščajo Ukrajino, kot tudi notranje razseljenih, pri čemer naraščajo tudi potrebe po humanitarni pomoči. Združeni narodi so tako danes objavili nujen poziv za 1,5 milijarde evrov za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči ljudem, ujetih v vojni v Ukrajini, in beguncem, ki bežijo pred spopadi.
EU bo za soočanje s humanitarnimi posledicami vojne v Ukrajini iz svojega proračuna namenila najmanj pol milijarde evrov, je napovedala von der Leynova. Avstrija pa je od Rusije zahtevala nujno vzpostavitev humanitarnih koridorjev za dostavo pomoči in begunce v Ukrajini.
Slovenija bo prebivalcem Ukrajine namenila 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči, je napovedal zunanji minister Anže Logar. Minister za obrambo Matej Tonin pa je povedal, da so za begunce iz Ukrajine pripravili 300 mest v Logatcu, v Velenje pa po ponedeljkovem prihodu prvih družin iz Ukrajine v sredo prihaja nova skupina beguncev.
V Ljubljani je danes potekal shod za mir, na katerem so predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Hkrati pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.
Pripravila Simona Grmek
