Mirovna pogajanja med Moskvo in Kijevom naj bi se po prvotnih načrtih začela v nedeljo zvečer, vendar je prišlo do zamude, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Razlog naj bi bile po poročanju ruske tiskovne agencije Tass logistične težave ukrajinske delegacije.
Ukrajina se je strinjala, da bo v nedeljo začela mirovna pogajanja z Rusijo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je opozoril na možnost jedrske eskalacije z Zahodom. “Ne verjamem v rezultat tega srečanja, a poskusimo,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Beloruske oblasti so danes sporočile, da so pripravljene na načrtovane pogovore med Rusijo in Ukrajino, čeprav delegaciji še nista prispeli. Prizorišče za pogovore med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji je pripravljeno in čakamo na delegaciji, je sporočilo belorusko zunanje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP
Ob tem je belorusko zunanje ministrstvo na Facebooku objavilo fotografijo dvorane za pogajanja z dolgo mizo z desetimi stoli na vsaki strani in zastavami treh držav v ozadju.
Pogovori med ukrajinsko in rusko delegacijo so načrtovani na meji med Ukrajino in Belorusijo, kljub temu da ruske sile Ukrajino napadajo tudi iz Belorusije.
Ti pogovori bodo potekali “brez predpogojev”, navaja Ukrajina, ki je zagotovila, da ne namerava “kapitulirati”.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, trdni zaveznik Vladimirja Putina, je obljubil, da bodo ruska letala, helikopterji in rakete, nameščeni na njenem ozemlju, med prihodom, pogajanji in odhodom ukrajinske delegacije ostali na tleh.
Na severu Kijeva je ruska vojska ponoči skušala zgraditi pontonski most za prečkanje reke Irpin, je na Facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim je ruska vojska neuspešno skušala zavzeti mesto Irpin tik pred Kijevom, so sporočili.
Ruske čete so napredovale iz južnega ukrajinskega mesta Herson proti Mikolajvu, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema dpa. Rusi naj bi ponoči zasedli mesto Berdjansk.
Ukrajinsko notranje ministrstvo je od začetka napada na Ukrajino poročalo o 352 smrtnih žrtvah med civilisti, od tega je 14 otrok. Po podatkih ministrstva je bilo v nedeljo zvečer ranjenih še 1684 ljudi, med njimi je 116 otrok.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska stran izgubila približno 4500 vojakov in da so bili uničeni številni ruski helikopterji, tanki in druga vojaška vozila. Rusija je priznala, da so med boji v Ukrajini bile smrtne žrtve med ruskimi vojaki, a številke ni navedla.
Belorusi so se odločili za jedrsko orožje in ruske sile
Beloruski volivci so se na nedeljskem referendumu o ustavnih reformah odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, obenem pa so 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035, poroča AFP.
Lukašenko je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dovolil, da so ruske enote napadle Ukrajino z ozemlja Belorusije, ki je jedrsko orožje po razpadu Sovjetske zveze predala Rusiji. Ta bo lahko po novem jedrske rakete spet namestila v Belorusiji, to pomeni bližje Evropi.
Britanski Daily Mail medtem poroča, da naj bi Lukašenko odobril napotitev posebnih enot beloruske vojske v Ukrajino na pomoč Rusom, ki oblegajo prestolnico Kijev. Lukašenko je v nedeljo za ruske medije izjavil, da zahodne sankcije silijo Rusijo v tretjo svetovno vojno.
Britanski časnik se pri tem sklicuje na ukrajinske vojaške vire. Udeležba Belorusije bi pomenila veliko širitev spopada in morda tudi znak, da Rusiji v Ukrajini ne gre vse po načrtih.
Daily Mail prav tako poroča, da je Putin v napad na Kijev z namenom umora Zelenskega poslal 400 plačancev iz organizacije Wagner Group, ki so prispeli v Rusijo iz Afrike pred petimi tedni. Organizacijo vodi oligarh Jevgenij Prigožin, ki je tesen Putinov zaveznik. Poleg Zelenskega naj bi bilo na seznamu za likvidacijo še 23 drugih članov ukrajinskih oblasti.
Beloruska državna volilna komisija je sporočila, da je bila volilna udeležba na nedeljskem referendumu 78,63-odstotna, ustavne amandmaje pa je podprlo 65,16 odstotka udeležencev referenduma. Proti naj bi jih bilo le 10,07 odstotka.
Lukašenko je na oblasti od leta 1994, lani pa je s pomočjo ruske vojske zatrl proteste proti njegovi zadnji sporni ponovni izvolitvi leta 2020. Lukašenko je sledil vzoru Putina, ki si je leta 2020 z ustavnimi spremembami zagotovil mandat vse do leta 2036.
Med oddajo glasu na referendumu je Lukašenko dejal, da ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Američani ne bodo mogli skriti v nobenem bunkerju, zaradi česar bi bilo potrebno konflikt takoj končati.
