Svetovni dan hepatitisov, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija določila na rojstni dan nobelovca profesorja Blumberga, odkritelja hepatitisa B, obeležujemo že dvanajsto leto zapored. Ob tem strokovnjaki ponovno pozivajo k preventivi in k čimprejšnjemu odkrivanju okužbe.
Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi, med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E, ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Posledica bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter, pojasnjujejo na NIJZ, kjer zbirajo podatke o prijavljenih primerih virusnih hepatitisov, ki pa ne izražajo realne slike, saj se po njihovem mnenju testira premalo ljudi.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da je leta 2015 od 325 milijonov okuženih za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo 1,34 milijona ljudi. Z virusnimi hepatitisi je okuženih desetkrat več ljudi kot z virusom HIV.
Na NIJZ priporočajo testiranje za vse, ki so ali so bili v preteklosti izpostavljeni tveganim vedenjem oziroma situacijam ter dodajajo: “Testiranje za hepatitis B in C bi moralo biti usmerjeno na ciljne skupine s povečanim tveganjem, kot so intravenozni uživalci drog, okuženi s HIV in ostalimi spolno prenosnimi okužbami, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, zaporniki in druge skupine s povečanim tveganjem. Preventivni ukrepi predstavljajo dosledno uporabo kondoma izven stalnega monogamnega partnerstva in vzdržnostjo od ilegalnih drog oz. dosledno uporabo sterilnih igel pri prebadanju kože in sluznic. Pomemben preventivni ukrep je tudi testiranje, kadarkoli obstaja sum na okužbo, saj je pravočasno zdravljenje ključ do preprečevanja resnih posledic omenjenih bolezni.“
Možnost anonimnega testiranja krvi na okužbo z virusi HIV, hepatitis B in hepatitis C.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani deluje ob ponedeljkih med 12. in 14. uro Ambulanta za svetovanje in anonimno testiranje na okužbe s HIV, HBV in HCV, kjer se lahko brez napotnice oglasite na testiranje. Več o testiranju najdete TUKAJ.
Hepatitisa A in E sta predvsem bolezni potnikov v endemična tropska in subtropska območja, saj se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z okužene matere na novorojenca.
Okužba s hepatitisom A je kronična in je pogost spremljevalec slabih higienskih razmer. S človeka na človeka se prenaša s t. i. socialnimi stiki, kot so prenos z okuženimi rokami ali predmeti. Poznamo tudi hidrične okužbe, ko je okužen vodni vir. Najboljšo preventivo predstavlja upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Proti hepatitisu A se lahko cepimo, kar je posebej priporočljivo ob potovanjih v predele sveta, kjer so slabše higienske razmere in je bolezen endemična.
Okužba s hepatitisom B je lahko kronična in se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi se lahko okužimo tudi pri medicinskih ukrepih, kot so posegi ali transfuzija krvi. Najboljšo preventivo predstavlja cepljenje, tudi novorojencev kužnih mater in uporaba kondoma. Pri odvisnikih je najboljša preventiva uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog, pojasnjujejo na NIJZ.
V Sloveniji je približno 6500 ljudi oz. 0,3 odstotka populacije okuženih s hepatitisom C, a le polovica tudi ve za okužbo. Ostali niso bili testirani na okužbo in se je še ne zavedajo.
Pri nekaterih ljudeh se okužba s hepatitisom C kaže kot nepojasnjena stalna utrujenost brez vidnega vzroka. Bolezen lahko dolga leta poteka brez vidnih znakov, po vsej resnosti pa se lahko pokaže šele po od dveh do treh desetletjih. A takrat je za učinkovito zdravljenje včasih že prepozno, saj so jetra lahko že nepopravljivo okvarjena. Pri 10–40 % okuženih se namreč razvije ciroza jeter in pri 1–5 odstotkov bolnikov s cirozo vsako leto pride do smrtonosnega raka jeter, pri v povprečju 3 odstotkih pa do odpovedi delovanja jeter.
Okužba s hepatitisom C je lahko kronična, prenaša se s krvjo in njenimi pripravki. Okužimo se lahko z izmenjavo pribora za injiciranje, pri medicinskih posegih v državah z nizkimi zdravstvenimi standardi, pri prebadanju kože ali sluznic (tetoviranju, pearcingu) ali pri spolnem odnosu. Najboljša preventiva je uporaba kondoma in uporaba sterilnega pribora za injiciranje drog pri odvisnikih. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa učinkovito ter varno zdravljenje tovrstnega hepatitisa. Bolnik dva do tri mesece jemlje po eno tableto na dan in bolezen je pozdravljena brez kakršnihkoli pomembnih stranskih učinkov.
Virusni hepatitis E je virusno vnetje jeter, ki je zelo podobno virusnemu hepatitisu A. Poteka lahko brez očitnih znakov na prebavilih. Bolezen se dogaja v jetrih, glavni simptom je zlatenica, ki se pozna kot rumenica kože in sluznic.
Vir: NIJZ, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
