Avstrijski kancler Sebastian Kurz se danes mudi na delovnem obisku v Sloveniji. S slovenskim premierjem Janezom Janšo sta se na novinarski konferenci v Ljubljani davi zavzela tako za skupen pristop v boju proti novemu koronavirusu kot nezakonitim migracijam.
Oba sta si enotna tudi v nasprotovanju, da bi jeseni za obvladovanje okužb z novim koronavirusom ponovno sledilo popolno zaprtje javnega življenja in gospodarstva, kot je to bilo spomladi ob začetku pandemije covida-19. V boju proti pandemiji se bo besedah Kurz sicer že kaže “luč na koncu predora”.
Dejal je še, da sedaj živimo v neobičajnih časih, ki so za vse izziv, cilj pa je, da bodo šole v Avstriji ostale odprte in ne bo zaprtja, kot je bilo potrebno v prvi polovici letošnjega leta. Na vseh področjih moramo poskušati ohraniti normalno življenje, kot je le mogoče, vendar ob določenih pravilih in prilagoditvah, je še dejal Kurz.
Premier Janša je še opozoril, da nevarnosti epidemije še vedno ni konec, saj se celotna Evropa spopada s povečanim število okužb, za razliko od spomladi pa je zdaj manj obolelih in umrlih, kar je verjetno rezultat tega, “da smo se nekaj naučili”, in ukrepov pristojnih v posameznih evropskih državah.
Predsednik slovenske vlade, ki je uvodoma izrazil veselje ob današnjem obisku avstrijskega kanclerja, je pojasnil, da tudi zaradi tega, ker sta državi tesno sodelovali ob začetku pandemije in ker je bila v prvih, najhujših tednih boja proti novemu koronavirusu prav Avstrija nekakšen vzgled za Slovenijo. Ocenil je še, da je bila naša severna soseda takrat ena od redkih evropskih držav, ki je bila med najbolje pripravljenih na to pandemijo. Pri številnih ukrepih se je tako slovenska vlada ob začetku svojega mandata zgledovala prav po Avstriji, je še dejal Janša in se zahvalil Avstriji za pripravljenost deliti tovrstno znanje. Tovrstno sodelovanje še naprej sicer podpirata predsednika obeh vlad.
V boju proti nezakonitim migracijam je po besedah slovenskega premierja ključno vprašanje zavarovanja evropskih zunanjih meja in krepitev tega zavarovanja. Zavzel se je tudi za bolj poenoten evropski pristop in pomoč tistim državam, ki bi lahko bile ponovno na udaru in poimensko pri tem omenil Grčijo, “da se ne bomo ponovno srečali s čim podobnim, kar je pretreslo Evropo leta 2015”. Zavel se je tudi za pomoč tistim državam, ki imajo zunanje meje Evropske unije. Tako je po besedah Kurza in Janše zavarovanje zunanjih meja pomembno tudi kot pogoj, da se ohrani odprava nadzora na notranjih mejah EU.
Avstrijski kancler – obisk v Sloveniji je njegov prvi dvostranski obisk v tujini po začetku pandemije februarja letos – je izpostavil tudi, da potrebujemo močnejšo, konkurenčnejšo Evropo v globaliziranem svetu. Svoj današnji obisk v Sloveniji je Kurz ocenil kot znamenje posebne povezanosti med državama.
Dvostranske odnose med država sta premierja ocenila kot dobre. Avstrija je na tretjem mestu med gospodarskimi partnericami Slovenije in na prvem mestu po vlaganjih v Slovenijo. Ob tem je Janša napovedal, da vlada pripravlja debirokracijske ukrepe, s katerimi bo slovensko okolje še ugodnejše za tuja vlaganja, kar je naletelo na pozitiven odziv Dunaja. Po besedah slovenskega premierja je krepitev avstrijskih vlaganj v Sloveniji zelo dobrodošlo.
Premierja sta govorila tudi o skorajšnji 100. obletnici koroškega plebiscita in napovedanemu skupnemu obisku predsednikov obeh držav, Boruta Pahorja in Alexandra Van de Bellna, o čemer se je avstrijskih kancler danes pogovarjal tudi s slovenskim predsednikom. Po besedah slovenskega premierja pa gre za “hvale vredno pobudo”. Priznal je, da je ostaja še nekaj odprtih vprašanj glede položaja slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, a se bodo ta lažje reševala v sedanjem boljšemu ozračju kot v primerjavi z desetletji v preteklosti.
Avstrijski kancler je izpostavil, da program njegove vlade predvideva ne samo finančni plebiscitni dar manjšini ob obletnici, pač pa tudi druge ukrepe za večjo podporo manjšini in sobivanje v prihodnosti, konkretno, kdaj naj bi koroški Slovenci plebiscitni dar prejeli, pa ni omenil.
Dejal je še, da je Slovenija pomemben gospodarski partner za Avstrijo in omenil, da več tisoč avstrijskih podjetij deluje v Sloveniji. Dotaknil se je tudi vprašanja priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, za kar bi bil Dunaj po besedah Kurz “hvaležen”. Različni stališči imata državi tudi glede nuklearke v Krškem, a v odnosih med državama je po besedah avstrijskega kanclerja več tistega, kar združuje.
Na vprašanje, kako se počuti pred današnjim skupnim plezanjem v severni steni Triglava, je avstrijski kancler odgovoril, da je slovenski premier izkušen plezalec in je brez skrbi pred plezanjem.
