Slovensko gospodarstvo ima dobro priložnost, da koronavirusno krizo izkoristi kot razvojni pospešek, vendar pa dolgoročneje brez strukturne prenove gospodarstva enostavno ne bo šlo, je ob odprtju konference o prihodnosti industrije in internacionalizacije dejal premier Janez Janša. Ob tem je pozval k premišljeni porabi dodatnih evropskih sredstev.
Za pravilen odziv na pandemijo covida-19 po premierjevih besedah najprej potrebujemo nekaj ključnih premislekov o ciljih, ki jih želimo doseči, poti, ki nas vodi do njih, in virih, ki jih imamo na voljo. “Brez strukturne prenove gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno uravnoteženega enostavno ne bo šlo,” je v video nagovoru dejal udeležencem dogodka na Brdu pri Kranju, ki združuje nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in konferenco Industrija prihodnosti.
Slovenija ima po njegovih besedah v teh časih zgodovinsko priložnost, da tudi s pomočjo evropskih sredstev zagotovi potrebna vlaganja. “S premišljenim vlaganjem izpogajanih evropskih sredstev lahko Slovenija ne le zmanjša zaostanek za najbolj razvitimi gospodarstvi, temveč jih lahko dohiti in tudi prehiti,” je dejal. Ob tem je poudaril, da je cilj zagotoviti dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Vlada ima po premierjevih besedah načrte za vlaganja na vseh ključnih področjih. Poudaril pa je, da se globalni izzivi nenehno povečujejo, zato “v tej neizprosni konkurenci potrebujemo znanje in izkušnje vseh”. Konferenca, kot je današnja, je korak na poti do reševanja teh izzivov, je dodal.
Na posledice pandemije je v video nagovoru opozoril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je dejal, da je izbruh novega koronavirusa zatresel temelje slovenskega in mednarodnega gospodarstva. Hitri ukrepi za zmanjšanje posledic so sicer pomagali ublažiti šok. Posledice so tako še vedno prisotne, vendar v manjšem obsegu.
Razmere pa so po njegovih besedah ustvarile tudi priložnost za razmislek o tem, kje smo in kam želimo priti. “Težave namreč vedno ponujajo tudi priložnosti,” je dejal in poudaril, da moramo dovoliti rasti novi kakovosti. O tem govori tudi osnutek slovenske industrijske strategije, ki temelji na treh stebrih, pomembnih za razvoj Slovenije – to je zeleno, ustvarjalno in pametno delovanje.
Kot je spomnil minister, v industriji dela 200.000 Slovencev v skoraj 20.000 podjetjih, ki ustvarijo dve tretjini celotnega izvoza. Več kot četrtina storitvenih dejavnosti je odvisna od industrije. “Industrija tako predstavlja hrbtenico slovenskega gospodarstva,” je izpostavil. V preteklosti smo vedno našli pot iz kriznih razmer, zato verjame, da bo temu tako tudi tokrat, je dodal.
V zadnjem desetletju je zaupanje v slovenske proizvode in storitve močno poraslo, Slovenija pa je prva v svetu po številu skritih šampionov, je dejal v. d. direktorja javnega agencije za spodbujanje podjetništva Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec. K nadaljnji rasti slovenskih podjetij stremi tudi Spirit, ki jim pomaga pri pridobivanju nepovratnih sredstev, diverzifikaciji tveganj in krepitvi dodane vrednosti, je poudaril.
Ob tem je izpostavil pomen inovativnosti, saj so nova znanja nujna za rast in krepitev izvoza. “Poleg tega je v mednarodnem poslovnem okolju, kot ga poznamo danes, potreba po tehnološki prilagodljivosti pomembnejša kot kadar koli,” je poudaril.
Pomen krepitve dodane vrednosti je podčrtal tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Med ključni izzivi je naštel prehod v zeleno gospodarstvo, usmerjenost v raziskave in razvoj ter spodbujanje projektov z višjo dodano vrednostjo. Model odprte strateške odvisnosti pa naj zagotovi odprtost za sodelovanje ob hkratni zaščiti pred nepoštenimi praksami, je pozval.
