Inšpektorat RS za delo opozarja, da se 1. novembra izteče zadnji rok, do katerega morajo delodajalci izplačati delavcem regres za letni dopust za leto 2019. Hkrati inšpektorat poudarja, da je 1. november določen le kot izjemen, skrajni rok, v katerem lahko delodajalci v primeru nelikvidnosti izplačajo delavcem regres, pri čemer pa je pomembno, da mora biti takšen dogovor – o možnosti kasnejšega izplačila regresa – opredeljen s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sicer v 131. členu določa, da mora delodajalec delavcu izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
Za primere, ko se delavec zaposli v drugi polovici leta, ZDR-1 ne določa posebej roka za izplačilo regresa, iz sodne prakse pa za te primere izhaja, da je rok izplačila regresa 31. 12. tekočega koledarskega leta.
Inšpektorat za delo bo tako po 1. novembru ponovno začel s poostrenimi nadzori glede izplačila regresa, saj je plačilo za delo neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je zelo pomembno tudi zato, ker je v tesni povezavi s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev.
Inšpektorat je letos do zdaj – kljub povečani aktivnosti na področju nadzora izplačevanja plač in regresa ter tudi pozivu Finančne uprave RS delodajalcem za izplačilo regresa – ugotovil že 4.823 kršitev glede plačila za delo, od tega kar 2.460 kršitev glede izplačila regresa. Za primerjavo – lani smo v celem letu ugotovili 1.926 kršitev glede izplačila regresa.
ZDR-1 za neizplačilo (ali zamudo pri izplačilu) regresa določa globo v znesku od 3 tisoč do 20 tisoč evrov.
Inšpektorat posebno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131,. 134. in 135. člena ZDR-1, ki določajo izplačilo regresa in plače, izvaja že tretje leto zapored, saj pri opravljanju inšpekcijskega nadzora posebno pozornost namenjamo tudi tistim področjem, ki se skozi prijave in dejansko ugotovljene kršitve kažejo kot najbolj tvegana za večje kršitve pravic delavcev.
Kršitve glede plačila za delo so že več let zapored najpogosteje ugotovljene kršitve na področju delovnih razmerij. V celem letu 2018 so tako – tudi zaradi poostrenih aktivnosti – ugotovili 5.538 kršitev glede plačila za delo, kar je skoraj 55 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev. Izstopajo predvsem kršitve glede plačilnega dneva (2.332 kršitev), pri čemer ne gre vedno za neizplačilo plače, temveč pogosto tudi za nepravočasno izplačilo plače. Glede izplačila regresa so v letu 2018 ugotovili 1.926 kršitev.
V številnih primerih je bilo ugotovljeno tudi, da delodajalci niso delavcem izdali mesečnih (oziroma letnega) pisnih obračunov, iz katerih so poleg podatkov o delavcu in delodajalcu razvidni podatki o njegovi plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun je za delavce pomemben, ker je v skladu z ZDR-1 to verodostojna listina, na podlagi katerega lahko predlagajo sodno izvršbo.
Besedilo: www.gov.si – Inšpektorat Republike Slovenije za delo
