V Evropi so že v več kot 20 državah zaživele aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom. Nekatere so delno uspešne, druge označujejo za katastrofo. Evropska unija želi vseeno izkoristiti njihov potencial in upa, da bo z medsebojno povezljivostjo različnih nacionalnih aplikacij pripomogla k omejevanju širjenja virusa.
V pandemiji covida-19 so se v okviru rešitev za zajezitev širjenja okužb oblasti oprle tudi na tehnologijo. Države so začele razvijati aplikacije, ki naj bi predstavljale učinkovito orodje v boju proti covidu-19. Prvo navdušenje pa se je po nekaj mesecih uporabe ponekod moralo umakniti razočaranju. Ponekod sicer ostajajo optimisti in opozarjajo na pozitivne primere rabe aplikacije.
Tako je v Franciji, ki se trenutno spopada s hudim porastom novih okužb na dnevni ravni. Francija je aplikacijo zagnala v začetku junija, do sredine avgusta pa so v državi s 67 milijoni prebivalcev zabeležili okoli 2,3 milijona prenosov. A opozorilo pred verjetnim stikom z okuženim je prejelo le 72 uporabnikov aplikacije, okužbo v aplikaciji pa je potrdilo 1169 uporabnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Aplikacija nima težav le s svojo učinkovitostjo, ampak so jo strokovnjaki že od samega začetka kritizirali zaradi pomanjkljivega varovanja osebnih podatkov. Stopcovid je namreč ena od redkih aplikacij v Evropi, ki je zasnovana na centraliziranem sistemu, kar pomeni, da se vsi podatki shranjujejo in primerjajo na enem strežniku ter ne na napravah uporabnikov.
Zaradi skrbi glede pomanjkljivega varovanja osebnih podatkov so na Norveškem začasno zaustavili delovanje koronavirusne aplikacije. Trenutno razvijajo rešitev, ki si jo želijo objaviti pred božičem, obenem pa postajajo vse bolj odprti tudi za decentralizirano rešitev, ki jo ponujata tehnološka velikana Apple in Google. To sicer uporablja večina evropskih aplikacij.
Na Portugalskem pa opozarjajo predvsem na težave s kompatibilnostjo aplikacije in mobilnimi napravami, saj imajo številni mobilni telefoni zastarelo programsko opremo in aplikacija ne deluje. Dodatno skrbi vzbuja tudi pomanjkljivo varovanje pravic potrošnikov in osebnih podatkov.
Slabo se je odrezala tudi hrvaška aplikacija. Do preteklega tedna si jo je namestilo manj kot 15.000 ljudi. Ker imajo na Hrvaškem več kot štiri milijone aktivnih mobilnih telefonov, to predstavlja okoli dva odstotka, je opozoril hrvaški portal Index.
Med bolj uspešnimi pa je švicarska aplikacija. Od konca maja si je decentralizirano aplikacijo Swisscovid v državi z 8,5 milijona prebivalci naložilo okoli 2,3 milijona uporabnikov. V začetku septembra je dnevno v povprečju opozorila na 56 okužb.
Tudi v Italiji si je aplikacijo naložilo okoli 14 odstotkov potencialnih uporabnikov. Izključeni so sicer mlajši od 14 let. Od začetka junija do konca avgusta je okužbo na aplikaciji potrdilo 155 uporabnikov.
Med vodilnimi na področju koronavirusnih aplikacij pa je Nemčija. Med drugim so si Corona-warn-app številne države vzele za osnovo pri razvoju svojih. V državi s 83 milijoni prebivalcev so zabeležili okoli 18 milijonov prenosov aplikacije. V državi, kjer so zelo pozorni na varovanje in nadzor osebnih podatkov, so aplikacijo na splošno dobro sprejeli tudi nekateri privrženi zagovorniki varovanja osebnih podatkov, med njimi združenje Chaos Computer Club.
Med drugim je na nemški aplikaciji zasnovana tudi slovenska #OstaniZdrav. V četrtek bo minilo mesec dni, odkar je aplikacija na voljo za androidne naprave, za sistem ios pa je na voljo od začetka meseca. Po podatkih ministrstva za javno upravo so do torka zabeležili 97.928 prenosov, kar predstavlja 7,9 odstotka potencialnih uporabnikov aplikacije. V Sloveniji je bilo lani namreč po podatkih statističnega urada 1,2 milijona uporabnikov pametnih telefonov, ki so starejši od 16 let.
Kot so pojasnili pa zaradi varovanja zasebnosti ne zbirajo podatkov o ustvarjenih in aktiviranih kod za potrditev okužbe. Tako ni znano, koliko oseb je v aplikaciji potrdilo okužbo ali morda prejelo obvestilo o morebitnem stiku z okuženim, kar je sicer namen aplikacije.
Vidijo pa številni veliko potenciala v aplikacijah. V Bruslju že mesece izpostavljajo, da so lahko eno od učinkovitih orodij za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Vztrajali so tudi, da morajo aplikacije delovati čezmejno in biti med seboj povezljive, saj bi se s tem zagotovilo delovanje po skoraj celi EU.
To jim bo sedaj verjetno tudi uspelo. Ta teden so pri Evropski komisiji namreč testno zagnali vmesnik, ki omogoča medsebojno povezljivost nacionalnih koronavirusnih aplikacij. Vmesnik testirajo na Češkem, Danskem, Irskem, Nemčiji, Italiji in Latviji. To pomeni, da nekdo, ki ima naloženo nemško aplikacijo in odide na počitnice v Italijo, dobi opozorilo zaradi stika z okuženim, tudi če je ta potrdil okužbo na italijanski aplikaciji.
Bodo pa v sistem medsebojne povezljivosti predvidoma že oktobra vključene ostale aplikacije, ampak le te, ki delujejo na decentraliziranem sistemu. Teh je v EU okoli 15, med njimi je tudi slovenska, je razvidno s portala xda-developers.
Vmesnik pa ne bo deloval na primer za Francijo, ki ima centraliziran sistem aplikacije, niti Veliko Britanijo, ki je zapustila EU, navaja nemški portal Netzpolitik.
Bodo pa lahko države kmalu imele korist tudi od posodobitev podjetij Apple in Google. Operacijski sistem ios naj bi v prihodnje omogočil izmenjavo stikov, podobno kot delajo koronavirusne aplikacije, ne da bi si moral uporabnik naložiti dodatno aplikacijo. V sistemu se bo moral uporabnik le strinjati z nekaterimi pooblastili. Pri androidnih napravah pa naj bi Google v prihodnje zdravstvenim agencijam ponujal aplikacije na ključ.
