Vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je na današnji vladni novinarski konferenci opozorila, da v Sloveniji niso več problem le uvoženi primeri okužb z novim koronavirusom, temveč narašča število sekundarnih okužb in primerov neznanega izvora. Skrbi jo, da se Slovenija ne bi prepozno odločila za zaporo mej.
Balkan v tem trenutku za Slovenijo predstavlja podobno situacijo, kot jo je v začetku leta Italija za celotno Evropo, je danes izpostavila Beovićeva in dejala, da se v strokovni skupini bojijo, da bi bila zapora mej prepozna.
Po slovenskih merilih bi bila uvrstitev Hrvaške na rumeni seznam upravičena, ker so bili kriteriji izpolnjeni, a je treba pogledati širšo sliko, je še dejala. Pojasnila je, bi uvrstitev Hrvaške na rumeni seznam pomenila, da bi to Slovenijo “prizadelo na narobe način”, saj bi izgubila del turistov, ki bistveno ne vplivajo na epidemiološko sliko v naši državi, saj naj bi šlo predvsem za planince, ki ne hodijo tja, kjer je gneča. “Če bi se razmere poslabšale, bi bil naš predlog, da se katerikoli slovenski državljan s Hrvaške ne more vrniti brez obvezne karantene,” je še dejala.
“Se ne strinjam z dvojnimi merili, če imamo pravila, jih je treba upoštevati,” je še dejala in ponovno pozvala k spoštovanju ustrezne medsebojne razdalje, nošenju zaščitnih mask v zaprtih prostorih in higieni rok ter k izogibanju gneči tako doma kot v tujini.
Na vprašanje, koliko uvoženih primerov s Hrvaške bi morala zabeležiti Slovenija, da uvrsti Hrvaško na rumeni seznam, je Beovićeva odgovorila, da takšni kriteriji niso določeni in da je nemogoče “pokazati na številko”.
Število primerov okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji narašča po eksponentni krivulji, je izpostavila Beovićeva in opozorila, da problem niso več samo uvoženi primeri, ampak tudi sekundarne okužbe, v zadnjih dneh so zabeležili tudi več primerov s povsem neznanim izvorom, kar jih posebej skrbi.
Ob tem je izpostavila, da se dnevno število primerov bliža meji, ko slovenska epidemiološka služba zaradi omejenega števila epidemiologov ne bo več zmogla tekoče preverjati vseh stikov okuženih. Ob tem dejstvu se infektologinja zavzema za uvedbo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi. Kot je izpostavila, če imamo lahko moderno tehnologijo za zabavo, ni razloga, da je ne bi uporabljali tudi za zaščito zdravja.
Beovićeva je opomnila, da je virus še prisoten in smo ljudje nanj občutljivi, podatki, da slabi, pa so na trhlih temeljih. Zato bo po njenem mnenju v družbi treba najti način življenja, ki bo preprečeval širjenje okužbe, ne bomo pa s tem povzročali prevelike ekonomske škode, ki bi vodila v revščino.
Tu je izpostavila, da Slovenijo glede širjenja okužb z novim koronavirusom ogroža predvsem prehajanje meja, druženja, prenosi v družinah in na delovnih mestih ter v dijaških ali samskih domovih. “Nimamo zdravila ne cepiva proti novemu koronavirusu. Edina rešitev so torej telesna razdalja, higiena, uporaba mask, pa tudi, da ne silimo v gnečo, ne na turističnih potovanjih, prireditvah,” je dodala Beovićeva.
Opozorila je, da bo k obsežnosti drugega vala epidemije novega koronavirusa prispeval vsak posameznik prav z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ob tem je opozorila, da bo seznam možnih ukrepov za omejevanje epidemije počasi izčrpan, tako se že pojavljajo ideje o večjih zapiranjih. “To so res skrajni ukrepi, ki bi nas pahnili v revščino. Zato je pametno nositi masko in držati telesno razdaljo,” je opomnila.
V torek je začel veljati spremenjen odlok o prepovedih zbiranja, ki je omejil vsa zbiranja na 50 do 500 udeležencev. Organizatorji dogodkov pa bodo morali pridobiti soglasje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), poskrbeti bodo morali tudi za primerno varnostno razdaljo med udeleženci dogodka, sedežni red in ločene vhode ter izhode, je pojasnila predstojnica novomeške enote NIJZ Bonia Miljavac.
Obrazec za pridobitev soglasja po njenih besedah še ni na voljo, pričakovati ga je mogoče v četrtek ali petek, prijava pa bo mogoča tudi preko spletnega obrazca.
Na vladi v zvezi s tem prejemajo številna vprašanja, kako tolmačiti nov odlok o prepovedi zbiranja, posebej glede javnih in zasebnih dogodkov. Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarska vprašanja pojasnil, da se na primer pogreb ne šteje za javno prireditev. “Tako ali tako je pogreb prijavljen, ker ga nekdo organizira. To niso svojci, to je praviloma pogrebno podjetje,” je dejal. To je po njegovih besedah primer, ko “bi morali biti kar se da življenjski”. Vendar pa tudi na takem dogodku velja priporočilo o telesni razdalji ali uporabi mask. “Uporaba zaščitnih mask je pomembna zato, da tisti, ki je potencialno pozitiven, ne okuži drugih,” je opomnil.
Kacin je še pojasnil, da je odločitev glede uvrstitve Hrvaške na rumeni seznam v rokah vlade, ko dobi ustrezen predlog, sam pa takšnega predloga še ni videl. Poteka pa vsakodnevna strokovna izmenjava med vodilnimi epidemiologi Slovenije in Hrvaške, je še dejal.
Tako Beovićeva kot Kacin sta danes izpostavila sodelovanje med slovensko policijo ter hrvaško policijo pri preverjanju oseb v tranzitu čez Hrvaško. Slovenska policija bo tako preverjala, ali je bila neka oseba registrirana ob prestopu meje na Hrvaško iz BiH ali Srbije. “Če ugotovi zavajanje, bo policija drugače ukrepala,” je napovedal Kacin. Ob tem je še opozoril, da je izjemno pomembno, da se karantenske odločbe vročajo že na sami meji in se nadzira nadziranje teh odločb. Opomnil je tudi na to, da vročanje karantenskih odločb trenutno ne poteka primerno hitro.
O Nizozemski je Beovićeva danes še dejala, da, če bodo bodo kriteriji za zeleni seznam izpolnjeni, bo smiselno, da Slovenija to državo uvrsti med varne države.
Glede seznama petnajstih tretjih držav, s katerimi je EU danes odprla meja, na njemu pa sta tudi Srbija in Črna gora, je Kacin danes pojasnil, da gre za priporočila Evropske komisije, ki veljajo od polnoči dalje in niso zavezujoče. NIJZ pa skrbno spremlja epidemiološke razmere v posameznih državah in na podlagi vhodnih podatkov in drugih ocen pristojnih služb oceni, koliko je dejansko stanje in sprejme ustrezne odločitve. Tako bo tudi v prihodnje, je še dejal in konkretno razmere v Srbiji označil kot “precej problematične”.
