Sveže denarne vzpodbude s strani Ameriške centralne banke (FED), majski rekordni skok maloprodaje v ZDA in načrt Trumpove administracije glede visokih investicij v infrastrukturo ZDA, so v začetku tedna spreobrnili negativni trend preteklega tedna, ki je bil posledica naraščajočega števila obolelih za Covid-19 v več kot 20 zveznih državah v ZDA in v Pekingu.
V tem tednu smo bili priča pritoku zanimivih makroekonomskih podatkov. Aprila je izvoz v evro območju upadel za 29,3 odstotka v medletni primerjavi, in sicer na 136,6 milijarde evrov, kar je najnižja raven od februarja 2011. S 43-odstotnim upadom je najbolj trpel izvoz mehanizacije in transportne opreme, sledil mu je 32-odstotni upad izvoza materialov. Medtem ko evropski izvoz trpi, se kitajska industrijska proizvodnja kljub virusu nadalje širi. Maja se je ta na medletni ravni povečala za 4,4 odstotka, medtem ko je trg pričakoval nekoliko višjo petodstotno rast.
Centralna banka na Japonskem se je zavezala, da ne bo dvignila obrestnih mer do 2023. Temeljna obrestna mera je trenutno pri -0,1. Banka je pripravila eno-bilijonsko finančno injekcijo za potrebe japonske ekonomije. Komercialne banke si na Japonskem trenutno sposojajo denar že pri ničelni obrestni meri z namenom, da posojajo denar podjetjem. Se pa glede na vsa prisotna tveganja na tem mestu postavi vprašanje, v kolikšni meri banke trenutno kreditirajo podjetja in v kolikšni meri raje kupujejo varnejše in bolj likvidne kratkoročne obveznice.
V tem tednu smo bili tudi priča nekoliko bolj pozitivni objavi New York Empire State pridelovalnega indeksa, ki temelji na podatkih, zbranih iz ankete 200 vodstvenih delavcev iz podjetij v pridelovalnem sektorju v zvezni državi New York. Vodstvenim kadrom večjih pridelovalnih podjetij iz zvezne države New York se je v maju sentiment glede poslovanja in zaposlovanja za obdobje prihodnjega pol leta, ob trenutnem rahljanju omejitev, krepko povišal. Vrača se tudi potrošnja, saj se je maloprodaja v mesecu maju v ZDA povišala za 17,7 odstotka v primerjavi z mesecem prej in je tako okrevala od rekordnega 14,7-odstotnega padca v aprilu. Največjo porast je bilo zaznati v trgovinah z oblačili, pohištvom in športno opremo.
V kolikor ne pride do ponovnih zapiranj gospodarstev zaradi morebitnega drugega vala, lahko na podlagi dosedanjih podatkov začnemo počasi sklepati, da se bosta tako povpraševanje kakor ponudba hitro vrnili, medtem ko bodo delniški trgi zaradi precedenčnih širitvenih monetarnih politik pod nezanemarljivimi pozitivnimi cenovnimi pritiski. Ker na globalnih trgih še vedno obstaja veliko negotovosti glede razvoja globalne epidemiološke situacije, je do nadaljnjega primerno, da so vlagatelji pripravljeni na morebitno prihajajočo povišano nihajnost na kapitalskih trgih.
mag. Lojze KozoleILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
