Ni skrivnost, da so delniški trgi v letošnjem letu že krepko pridobili. Domači trg Ljubljanske borze je, sodeč po domačem SBITOP indeksu v prvem kvartalu »pridelal« 10-odstoni donos. Največ 22-odstotokv so pridobile delnice Save Re, katerim s 16-odstotnim donosom sledijo delnice Cinkarne Celje, medtem ko so delnice Telekoma Slovenije, Petrola in NLB pribile 15, 14 in 13 odstotkov. Tudi globalni delniški trgi so se v prvem kvartalu 2021 odrezali dobro. Globalni delniški indeks je namreč v tem obdobju pridobil 8,7 odstotka.
Za letošnje leto lahko pričakujemo, da se bo globalna sinhrona rast delniških tečajev še nadaljevala. Krepkim denarno širitvenim politikam centralah bank ter državnim finančnim spodbudam za spopad z negativnimi učinki kornonakrize bodo v Evropi sledile investicije v zelene tehnologije, v ZDA pa se bodo v bližnji prihodnosti krepko povišale investicije v občo, tam že dotrajano infrastrukturo.
Te investicije pa bodo dodatni vir prihodkov mnogim podjetjem po svetu in s tem voda na mlin rastem delniškim tečajev, ki že tako ali tako podprti z letošnjo pričakovano visoko gospodarsko rastjo, z ničelnimi oziroma negativnimi obrestnimi merami na bančne depozite in s pričakovano višjo inflacijo v prihodnosti, ki se bo udejanjila ob povrnitvi povpraševanja.
Že dobro je za nami sezona objav četrtletnih poslovnih izidov za lanski zadnji kvartal. Podjetja ameriškega S&P500 indeksa so v lanskem zadnjem kravalu v povprečju zabeležila triodstotno rast prihodkov in petodstotno rast dobička v medletni primerjavi. Za 11 odstotkov so se povišali prihodki v sektorju nenujnih potrošnih oziroma cikličnih dobrin, in sicer tudi na račun odličnega lanskega zadnjega kvartala podjetja Amazon in zaradi nedavne vključitve Tesle v indeks S&P 500. Nadaljevanje rasti prodaje nenujnih potrošnih dobrin se pričakuje tudi za prvi letošnji kvartal, saj so se gospodinjstvom zaradi posledic zdravstvene krize privarčevana denarna sredstva celo povišala.
Zaradi tega tokrat predstavljamo tip sklada s kratico ETF (exchange-traded fund), s katerim se trguje enako kakor z delnicami in ga posamezniki z odprtjem trgovalnega računa lahko kupijo pri borznoposredniških hišah.
ETF je tako sklad, ki sledi določenemu indeksu, ta pa lahko vsebuje delnice podjetij, obveznice, surovine (zlato, srebro, nafta), valute ali kateri drugi finančni instrument. Delničarji nimajo neposrednega lastništva nad sredstvi v skladu. Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije precej nižje ob nemalokrat višjih donosih. Skladi ETF so ponavadi tudi likvidnejši od vzajemnih skladov. Eden izmed zanimivejših v letošnjem letu je sklad XLY ETF, ki sledi podjetjem, uvrščenim v sektor nenujnih potrošnih dobrin. Ta je letos povišal vrednost za dobrih šest odstotkov.
Ker med nenujne oziroma ciklične potrošne dobrine spadajo izdelki, ki jih potrošniki kupujejo, če imajo dovolj razpoložljivega dohodka in seveda možnost uporabe, lahko pričakujemo povečano povpraševanje takrat, ko bodo države po svetu konkretno ublažile epidemiološke omejitve. To pa se zaradi ugodnejših sezonskih učinkov na razvoj epidemije lahko zgodi do poletja, saj imajo gospodinjstva trenutno več razpoložljivega dohodka.
XLY ETF ob nižjih stroških (0,12 odstotka na leto) sicer vlagateljem omogoča investicijski dostop do podjetij z visoko tržno kapitalizacijo, ki imajo v nekriznih časih višji donos na vloženi kapital v primerjavi s povprečjem delniškega trga. Prvih deset naložb delniškega sklada XLY ETF predstavlja 70 odstotkov vseh naložb. Med večje naložbe XLY ETF spadajo Amazon, katerega delež predstavlja 22 odstotkov vseh naložb, sledijo mu Tesla z 18 odstotki, Home Depot z osmimi odstotki, medtem ko delež podjetij McDonald’s, Nike in Starbucks znaša štiri odstotke. Med večja tveganja te naložbe sicer spada nedavna uvrstitev proizvajalca električnih avtomobilom Tesla, ki je zdaj že krepko precenjen. A kljub temu bi z umiritvijo epidemiološke krize lahko pričakovali, da se bo XLY ETF v prihodnje še bolje odrezal od povprečja ameriškega delniškega trga.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
