Postopek evidenčnega naročila za izbiro zunanjega izvajalca za odstranitev žične ograje ni uspel, saj je prispela le ena, predraga ponudba. Zato bodo izvedli nov postopek naročila s spremenjenimi tehničnimi specifikacijami. Objava javnega naročila za odstranitev panelne ograje in žice je načrtovana za konec septembra, med drugim izhaja iz sporočila po seji vlade.
Vlada je sicer včeraj spremenila odlok o strategiji skladnega upravljanja državne meje. Prilogo odloka so namreč dopolnili v točki o geopolitičnem okolju, kjer je pri glavnih tveganjih določeno, da vsi nacionalni organi, ki so v okviru svojih pristojnosti vključeni v sistem upravljanja državne meje, pripravijo poročila o grožnjah, tveganjih in izzivih za učinkovito obvladovanje različnih oblik čezmejne kriminalitete.
Dopolnjena je tudi točka o varovanju državne meje, kjer je dodano, da policija po začetku odstranjevanja ograje na meji redno spremlja in prilagaja operativne načrte varovanja državnih meja. Odločitve glede ograje na meji pa sprejme vlada.
V času odstranjevanja ograje na meji je policija izvedla več poostrenih nadzorov na območju policijskih uprav Koper, Novo mesto in Maribor. Šlo je za več ciljno usmerjenih poostrenih nadzorov na območjih, kjer se je ali se bo odstranjevala žična ograja oziroma tam, kjer je tveganje za neregularne migracije največje, piše v sporočilu po seji vlade.
Letos je policija obravnavala 183 primerov, v katerih so prijeli 171 tihotapcev ljudi (152 tujcev in 19 slovenskih državljanov) s 1212 nezakonitimi migranti. Za 137 tihotapcev je bil odrejen pripor.
Letos je zaradi novih razmer v mednarodnem okolju (vojna v Ukrajini, suše in naraščajoča revščina, spremenjeni vizumski režimi v nekaterih državah Zahodnega Balkana in Turčiji) opažen trend naraščanja migracij na raven, primerljivo z letom 2019.
Lani je prišlo do občutnega porasta vloženih prošenj za mednarodno zaščito, ta trend se nadaljuje tudi letos. Vloženih je bilo že 4964 prošenj za mednarodno zaščito, kar je 103,7-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani oziroma 93,4 odstotka vseh prošenj, vloženih v letu 2021.
“Opažamo porast vloženih prošenj s strani državljanov Indije in Kube. Slednji pridejo zakonito do Rusije in nato do Srbije, od koder nadaljujejo pot po balkanski poti. Podobno je z državljani Indije, ki državo zapustijo legalno preko Združenih Arabskih Emiratov ali Srbije in nato nezakonito nadaljujejo pot v Evropo,” so zapisali.
Letos beležijo tudi znaten prihod prosilcev za mednarodno zaščito iz afriških držav, od koder so v prejšnjih letih prihajali zgolj posamezniki, jih je sedaj veliko več. Predvsem Burundi je posledica ugodnega vizumskega režima za državljane te države v Srbiji, državljani drugih afriških držav pa v EU prihajajo predvsem prek Turčije z ugodnimi letalskimi povezavami preko Istanbula ter naprej na Ciper.
Vlada ugotavlja še, da se pogosto na migracije veže politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti. “Potenciranje strahu do tujcev ni sprejemljiva praksa v svetu, ki je multikulturen. Države morajo smiselno prilagajati migracijske politike in konkretne ukrepe aktualnim razmeram v lokalnem in globalnem okolju,” so navedli.
Na ministrstvu za notranje zadeve tako potekajo aktivnosti za pripravo nove migracijske politike. Ta bo velik poudarek posvetila spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava, to je vrednotam, ki so temelj vsake demokratične družbe. Vlada se zavzema za human odnos do vsakega posameznika in za nudenje pomoči in je zavezana k visokim standardom zagotavljanja varnosti v slovenski družbi in naši neposredni soseščini, so dodali.
