Vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je povedal, da je predlog zakona eden od ključnih okvirov za začetek tretje faze, to je saniranje razmer po veliki naravni nesreči 4. avgusta. “To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče in s katerim pričakujemo, da bomo lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva,” je povedal.
Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Zakon definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči, je naštel Šefic.
Zakonodajno-pravna služba DZ je o predlogu zapisala obširno mnenje. Izpostavila je odstop od zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski v letih 2021 do 2026, ki je določen v 47. členu predloga zakona. Ta ukrep ne sodi v ta predlog, je opozorila, poslanska skupina SDS pa je vložila dopolnilo za črtanje tega člena. A Šefic je pojasnil, da s tem obseg sredstev in načrti ostanejo enaki ter da s tem zagotavljajo stabilnost pri opremljanju vojske.
Koalicijske poslanske skupine so k predlogu zakona predlagale številna dopolnila, ki po navedbah zakonodajno-pravne službe v veliki meri upoštevajo njihove pripombe. A kot je opozoril Zvonko Černač iz SDS, so dopolnila vložena k dvema tretjinama členov, veliko so jih dobili tik pred zdajci. Ker jih niso mogli preučiti in o njih opraviti vsebinske razprave, se bodo ob glasovanju vzdržali, je napovedal.
Opozicijski poslanci so opozorili na pomembnost nadzora in na to, da predlagani zakon ne predvideva, da bi nadzor nad porabo sredstev izvajalo računsko sodišče. “Zakon ga ne predvideva, a ga ne izključuje,” je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič. Predlog pa ima po njenem pomembno določilo, da je treba oddajati polletna poročila ter primerjavo dejanskega izvajanja projektov in njihovih načrtov. Nad dodatnimi viri, ki bodo šli v proračunski sklad, ki bo del proračuna, vrši nadzor komisija DZ za nadzor javnih financ, računsko sodišče pa se lahko samo odloči za nadzor, je dodala državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
V SDS in NSi po besedah Černača in Jerneja Vrtovca nasprotujejo dodatni obremenitvi gospodarstva, saj predlog med drugim prinaša petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje. A v Levici jih veseli, da je vlada črtala solidarnostni prispevek posameznika in to nadomestila s tem davkom ter z davkom na bilančno vsoto bank. Slednjega po besedah Lenarta Žavbija pozdravljajo tudi v Svobodi.
V SDS so menili, da denarni viri in njihova poraba v predlogu niso navedeni transparentno. Težava je, da je država že izplačala določena sredstva. Kot je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, je doslej država izplačala za 470 milijonov evrov pomoči. Slovenija je ravno danes prejela prvih 100 milijonov evrov predplačila na podlagi vloge za nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU po avgustovskih poplavah. Ta sredstva bo morala porabiti v 18 mesecih od dokončne odločbe. Tako so po besedah Pipan v tem predlogu zakona predvideli le tiste začasne vire financiranja obnove, za katere se potrebuje zakonska podlaga.
Soniboj Knežak iz SD je pozdravil, da predlog vključuje razvojno komponento. Po njegovem sicer ne naslavlja vsega, a to se lahko dopolni, je ocenil. Milan Jakopovič iz Levice je povedal, da predlagani zakon podpirajo, a imajo do njega nekaj pričakovanj. To je, da do plenarne seje DZ, ki bo sredi decembra, naslovi predlog za prenos zemljišč s Slovenskega državnega holdinga na državo ali občino, je dejal. Glede zemljišč so v SDS problematizirali predlog za razlastitev, pri čemer pa je minister za naravne vire in prostor Jože Novak povedal, da gre za skrajni ukrep in da si bodo prizadevali, da do tega ne bo prišlo.
V koalicijskih poslanskih skupinah so med drugim predlagali, da bi se med prednostne naloge pri infrastrukturnih projektih uvrstilo celotno tretjo razvojno os, in ne le koroškega dela. V SDS so tudi za vključitev 3.a in četrte razvojne osi. Vršilka dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Tanja Šarabon se je zavzela za prvotni predlog in zagotovila, da bodo projekti na ostalih oseh oz. delih naprej potekali nemoteno. Če damo prednost vsem projektom, na koncu noben ne bo prednosten, je opozorila.
Vir: STA
