S podaljšanjem roka bodo po navedbah ministrstva za finance podjetjem, ki želijo dolgoročno okrepiti odpornost proizvodnje proti poplavam ter urejajo postopke prostorskega umeščanja in pridobivanja zemljišč, zagotovili ustrezen čas, da zaključijo pripravljalne aktivnosti, zaprosijo za spodbudo in začnejo naložbo.
Spreminja se tudi namenska raba prostora v občinskem prostorskem načrtu z območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. S tem bo vlada po lastnih navedbah zagotovila, da bodo predmet spremembe namenske rabe prostora zgolj tista zemljišča, za katera bosta do konca leta 2028 sklenjena pogodba o uporabi zemljišča za namen gradnje nadomestitvenega objekta in vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za ta objekt.
Novela zakona po mnenju Svobode zagotavlja jasno časovnico ukrepov za odpravo posledic poplav in hkrati preprečuje morebitne zlorabe ali nesmiselne spremembe zemljiške rabe, je v današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala poslanka Svobode Andreja Kert. “Ukrepi vključujejo dolgoročne rešitve, kot sta varovanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje infrastrukture za primer prihodnjih naravnih nesreč,” je dodala.
Novela predstavlja nadaljevanje hitrih in učinkovitih ukrepov vlade za sanacijo posledic lanskih ujm in prihodnji razvoj, je dejal Soniboj Knežak (SD). “Gre za pozitiven razvoj kompleksnega in večplastnega zakona, ki je usmerjen predvsem v dodatno pomoč prizadetim,” je dejal.
Novelo je pozdravil tudi Milan Jakopovič (Levica), a je ob tem opozoril na nujnost dodatnih ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb kot posledice človeške dejavnosti. “Takšnih naravnih nesreč bo vedno več in vedno bolj uničevalne bodo,” je opozoril.
Podporo so ji izrekli tudi v opoziciji, kjer pa so bili do vlade precej kritični. Kot je dejal Rado Gladek (SDS), obnova po lanskih ujmah potrjuje pregovor, da se zarečenega kruha največ poje. “Obljuba o izgradnji 100 hiš na mesec se je sesula kot hišica iz kart,” je očital vladi. Obnova bi morala potekati precej hitreje, predvsem pa bi morali misliti na vse tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, je poudaril.
Tudi Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da obnova poteka prepočasi. Največjo težavo po njegovih besedah predstavlja zapleteno umeščanje v prostor, na kar župani in gospodarstveniki opozarjajo vse glasneje. “Župani petih najbolj prizadetih območij opozarjajo, da je končana šele polovica nujnih sanacijskih del,” je dejal in pozval k pospešitvi postopkov.
Vir: STA