Poslanci bodo danes na nadaljevanju seje državnega zbora odločali o predlogu zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Zakonu je zeleno luč v ponedeljek prižgal odbor za zdravstvo, kjer so sprejeli številna koalicijska dopolnila, spremenili so tudi ime zakona.
Več kot dva meseca in pol po ujmi in po rekordno hitri izgradnji novega sedemkilometrskega vodovoda med Mežico in Prevaljami je voda, ki do občanov občine Prevalje priteče iz domačih pip, naposled neoporečna. Z današnjim dnem je namreč Javno komunalno podjetje Log preklicalo ukrep prekuhavanja vode.
Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje o neusklajevanju socialnih transferjev z inflacijo za prihodnje leto napovedal, da bodo dodatne vire v proračunu našli s trošarinami na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Poudaril je, da se je vsako ministrstvo samostojno odločalo o področjih, kjer so možni prihranki.
Od danes na območju celotne države velja ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči. Gre za nujen biovarnostni ukrep, ki je bil sprejet zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči, so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Po ujmi, ki je s težkimi kovinami onesnažen mulj nanosila po celotni Mežiški dolini in tudi v Dravsko dolino, na ministrstvu za okolje skupaj z NIJZ pripravljajo “nabor ukrepov za sanacijo celotne Mežiške doline in verjetno, glede na rezultate, tudi del Dravske doline”, so za STA pojasnili na ministrstvu. Takšno sanacijo pričakujejo tudi župani.
Občina Dravograd danes tekom dneva pričakuje konkretna navodila, kaj narediti s poplavnim muljem, je povedal dravograjski župan Anton Preksavec, ki je gostil sestanek z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Ta je med drugim pohvalila storilnost uradnikov na koroških upravnih enotah in obljubila sodelovanje pri postopkih obnove po ujmi.
Solidarnostni prispevek, ki ga določa v četrtek sprejeti zakon o interventnih ukrepih za pomoč po poplavah, bodo plačevali le tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Gre za začasen ukrep, namenjen obnovi, je danes pojasnila vlada. Ocenjuje, da odmera prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah.
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter ga v obravnavo po nujnem postopku pošilja v Državni zbor. S sprejetjem predloga zakona bo omogočeno sprejetje nujnih in učinkovitih ukrepov za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.
Veljati začenjajo prvi interventni ukrepi po poplavah, združeni v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in dan solidarnosti.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ob napovedanih ukrepih za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj, državo pozivajo, naj po vzoru iz časov pandemije covida-19 v vseh prizadetih podjetjih prevzame celoten strošek plač delavcem, ki jih bodo družbe prisiljene poslati na čakanje na delo.
