V Sloveniji zavarovalniški sektor zaradi goljufij vsako leto izgubi med 100 in 200 milijonov evrov. Najpogostejše so na področju avtomobilskih zavarovanj, se pa pojavljajo tudi pri premoženjskih in nezgodnih zavarovanjih. Pri odkrivanju goljufij si zavarovalnice pomagajo tudi z umetno inteligenco.
Mestna občina Slovenj Gradec je na Vrhovno sodišče RS vložila revizijo sodnih odločitev, ki so sicer po pravnomočnosti že privedle do tega, da je občina podjetju NID v stečaju lani plačala nekaj nad 756.000 evrov premoženjske škode z obrestmi. Podjetje, ki je tudi zaradi neuspelega projekta Bellevue pristalo v stečaju, terja še izgubljen dobiček.
Vlada je danes potrdila oceno škode zaradi poplav in zemeljskih plazov, ki so med 12. in 15. septembrom lani letos prizadela nekatere občine na Koroškem, Podravju, Zasavju, Obali, v severni Primorski ter na vzhodu in zahodu Štajerske. Neposredne škode je za 9,39 milijona evrov, največ na vodotokih in gradbeno-inženirskih objektih.
Po nedeljskem močnem deževju, zaradi katerega je med drugim poplavljalo na območju Črne na Koroškem, tam danes prednostno rešujejo hudourniške pritoke in kanalizacijske cevi, ki niso uspele požirati ogromnih količin vode. Po podatkih agencije za okolje je prav na območju Uršlje gore v nedeljo popoldne v kratkem času padlo največ padavin.
V podjetju Cablex-M, ki je bilo eno najbolj prizadetih koroških podjetjih v ujmi avgusta lani, so sanacijo večinoma zaključili. Kot posledica poplav pa se na strojih praktično vsakodnevno pojavljajo napake in zastoji, ki motijo ritem proizvodnje, je za STA opisal direktor podjetja Samo Simetinger. Lani so zaradi posledic ujme poslovali z izgubo.
Finančna uprava RS (Furs) bo danes delu lastnikov v ujmi poškodovanih stanovanjskih objektov poslala obvestilo o 20-odstotnem predplačilu za delno kritje škode. V prvi tranši gre za okoli 4,7 milijona evrov predplačil za 1350 objektov, okoli četrtino vseh, izplačilo bo predvidoma izvedeno v prvih dneh decembra.
Neurja z dežjem, vetrom, zemeljskimi plazovi in poplavami med 17. julijem in 3. avgustom so povzročila za 80,5 milijona evrov neposredne škode na stvareh, kaže končna ocena, ki jo je danes potrdila vlada. Ker presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov proračuna za 2023, bodo pripravljeni programi odprave posledic neposredne škode.
Poplave so povzročile za več kot pet milijard evrov škode, vlada pa je danes z interventnim zakonom poskrbela za najbolj nujne ukrepe, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Ob tem je dejal, da bodo tisti, ki se ne bodo odločili za delovne sobote, prispevali 0,3 odstotka dohodnine, podjetja pa 0,8 odstotka dobička pred davki.
Občine morajo prvo oceno škode, nastale v nedavni ujmi, popisati in sporočiti upravi za zaščito in reševanje do 1. septembra. Ob velikem obsegu škode pa je marsikje težava, kako zagotoviti zadostno število popisovalcev. V Skupnosti občin Slovenije so se po pomoč obrnili tudi na pristojna ministrstva in različne institucije.
V občini Dravograd je po grobi oceni za več kot deset milijonov evrov škode na infrastrukturi in stanovanjskih objektih, tu pa ni vključena škoda v gospodarstvu, je povedal župan Anton Preksavec. V občini s strahom zrejo v jesen zaradi možnosti novih poplav, se pa veselijo skorajšnjega odprtja mostu v Otiškem Vrhu.
