Velika noč je za kristjane najpomembnejši praznik, s katerim se spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. Intenzivne priprave na največji krščanski praznik se začenjajo z velikonočnim tridnevjem v četrtek, končale pa se bodo na velikonočno nedeljo. Nato bo sledil velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Po pustnem veseljačenju se bo danes s pepelnico začel 40-dnevni postni čas pred veliko nočjo. V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo velja strogi post, ko se je le enkrat v dnevu dovoljeno najesti do sitega. Po cerkvah bo potekal obred pepeljenja. Postni čas se bo sklenil z večerno mašo velikega četrtka, ko bo nastopilo sveto velikonočno tridnevje.
Za katoliške vernike se danes zvečer končuje 40-dnevni post, ki so ga začeli s pepelnico, in začenja velikonočno tridnevje, ki bo vrhunec doseglo na veliko noč v nedeljo. Na veliki četrtek dopoldne škofje darujejo krizmene maše, pri večernih mašah pa duhovniki vernikom simbolično umijejo noge kot znak služenja in ponižnosti.
Z današnjo pepelnično sredo se po cerkvenem koledarju končuje pustno obdobje, začenja pa se čas 40-dnevnega posta. Ta pomeni pripravo na veliko noč, ki bo letos 9. aprila. Slovenska karitas pa bo začela tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola.
Po pustnih dneh se v Katoliški cerkvi z današnjo pepelnično sredo začenja 40 dni posta pred veliko nočjo. V sodobnosti to ne pomeni le odpovedovanja mesnim jedem, ampak tudi razvadam.
Po razigranem pustnem času, ki je letos zaradi epidemije covida-19 potekal v prilagojenih oblikah, se z današnjo pepelnično sredo v Katoliški cerkvi začenja 40 dni posta pred veliko nočjo. V preteklosti je bilo zanj značilno zlasti odpovedovanje mesu, medtem ko se v sodobnosti odpovedujejo tudi različnim razvadam.
Pustnemu veseljačenju in uživanju mastne hrane bo sledilo 40 dni posta, ki se v Katoliški cerkvi začenja z današnjo pepelnično sredo kot priprava na veliko
