Z včerajšnjim dnem sta v register nesnovne kulturne dediščine vpisani novi enoti: priprava mežerlov in prostovoljno gasilstvo.
Na Rogli je minulo nedeljo potekal dan pohorske kulinarike in starih običajev na katerem so predstavili košnjo na star način.
Avstrijska milijonarka Marlene Engelhorn, ki se zavzema za socialno pravičnost in višje davke za najbogatejše, bo svojo dediščino razdelila s pomočjo nenavadne metode. Približno 25 milijonov evrov si bo med seboj razdelilo več kot 70 organizacij z različnih področij, ki jih je izbralo 50 naključno izžrebanih Avstrijcev.
13. julija 2023 so vremenske ujme, ki so prizadele vso Slovenijo, poškodovale tudi Partizansko bolnico Franjo.
Letošnji dogodek Dan lipicanca je posvečen pomembni prelomnici za Kobilarno Lipico in rejo lipicanca, zato mu tokrat posvečajo kar dvodnevno prireditev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko bo Kobilarni Lipica podelila certifikat Unesca, saj je bila konec lanskega leta tradicija reje lipicanca uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
V univerzitetni knjižnici Univerze Alpe-Jadran v Celovcu je vse do 30. aprila na ogled potujoča dvojezična razstava celovškega Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik z naslovom Pokrajina in identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina.
Bosna je tam, kamor je bog pripel temnozeleno oazo gozdov in nepregledne sadovnjake sliv. Bosna je veriga Dinarskega gorovja z robom Panonske nižine na severu in pljuskom Jadranskega morja na jugu; vmes so kot navpične črte postavljene rečne lepotice (Drina, Tara, Neretva…). Bosna je zaklad mineralov, saj ima vse od premoga in železove rude, do svinca, mangana, cinka, živega srebra… Bosna ima skorajda brezkrajne zaloge voda in ima ljudi, s srcem pripetim na svoje ognjišče in častno besedo kot zakletvo življenja. Ko prideš, spoznaš pomen gostoljubja! Sploh pa je Bosna tudi raj »domače kave«. Njihove »turške«, servirane v bakreni džezvi in postrežene s sladkorjem in rahat-lokumom.
O Ptuju vsi nekaj vemo. Če nič drugega, da je mesto staro, da ima grad, veliko reko in terme. A, ko si človek vzame čas in zastavi korak po ulicah mestnega jedra, prisluhne besedam, ki jih v podporo promocije mesta tkejo v Zavodu za turizem, in obišče bližnjo okolico, ostane brez besed. Kraj ob Dravi, ki v turistično tiaro vpleta dragulje Rimljanov, drage kamne perzijskega kralja svetlobe Mitre in mistiko Kurenta, je eno samo veliko turistično doživetje.
Na ravenski občini nadaljujejo s prizadevanji za ohranitev in revitalizacijo kulturne zapuščine in našega najbolj poznanega pisatelja socialnega realizma 20. stoletja Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca. Na ministrstvo za kulturo so v sklopu javnega razpisa naslovili vlogo za ureditev muzeja v skednju ob Prežihovi bajti.
Raba hišnih imen in petje na tretko sta odslej vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, so sporočili iz ministrstva za kulturo. Vpis v register nesnovne
