Tokratno srečanje odraslih cerkvenih zborov je potekalo na Razborju.
V Katoliški cerkvi bodo v četrtek obeležili praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je največji cerkveni Marijin praznik. Številni verniki se bodo odpravili na romanje v Marijina svetišča. V Sloveniji je najbolj znana bazilika Marije Pomagaj na Brezjah.
V Sloveniji bodo ob letošnjem prazniku apostolov Petra in Pavla v katoliške duhovnike posvečeni štirje novomašniki – Gregor Markelc, Matjaž Venta, Luka Jesenko in Mel Kovic. Dva med njimi prihajata iz koprske škofije, eden iz ljubljanske nadškofije in eden iz redovne skupnosti salezijancev, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
V Katoliški cerkvi danes obeležujejo praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi telovo. Ob tem se spominjajo Jezusove navzočnosti v evharistiji, ki je središče verskega obreda. Ker je telovo med drugim v Avstriji, večjem delu Nemčije in na Hrvaškem dela prost dan, je mogoče ponekod pričakovati močno povečan promet.
Katoličani in evangeličani 50. dan po veliki noči obeležujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet.
Katoličani in evangeličani 40 dni po veliki noči obeležujejo praznik Gospodovega vnebohoda, ko je po zapisih iz Svetega pisma Jezus Kristus dopolnil zemeljsko življenje in odšel v nebo. To je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki je v nekaterih evropskih državah tudi dela prost dan.
Dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek, ko se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema, se bodo mnogi odpravili od doma. Po običaju namreč verniki tega dne obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob Jezusovem vstajenju. Pri nas je velikonočni ponedeljek enako kot v večini evropskih držav dela prost.
Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Slednjega bodo naznanile dopoldanske velikonočne maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje bodo maše darovali v stolnicah, papež pa bo opoldne v Vatikanu podelil tudi t. i. blagoslov mestu in svetu.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, papež Frančišek pa v baziliki svetega Petra v Rimu.
Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu, verniki pa na ta dan odnesejo k blagoslovu velikonočne jedi. V cerkvah bodo zvečer potekale slovesne vigilije.
