Delegaciji obeh organizacij, ki sta ju vodila predsednika Marijan Križman in Milan Wutte sta imeli pred bližajočo 100. obletnico koroškega plebiscita redno delovno srečanje, prvo v času sedanje pandemije in strnili skupne ključne zaključke v naslednjih točkah.
Delegaciji sta ponovno potrdili, da poteka med Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB) in Zvezo koroških partizanov (ZKP) dobro, vsestransko sodelovanje, kar dokazujejo redna delovna srečanja tako v Sloveniji kot v Avstriji in tudi različne skupne akcije in oblike sodelovanja tudi na lokalni in regionalni ravni, kot tudi v mednarodnem okolju. Ena ključnih točk medsebojnega sodelovanja je tudi stalna izmenjava informacij in skupne aktivnosti v zvezi s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem oz. v Avstriji, glede česar je obema organizacijama temeljno izhodišče podpora vsem prizadevanjem za dosledno in celovito uresničevanje Avstrijske državne pogodbe (ADP), hkrati pa tudi že pred 100 leti danih obljub in zavez nemško govoreče večine do koroških Slovencev.
ZZB in ZKP sta že februarja letos sprejeli javno izjavo v zvezi s obeleževanjem 100. obletnice koroškega plebiscita, s katero sta poudarili, da plebiscit ni dogodek, ki bi bil vreden proslavljanja in tudi argumentirano problematizirala načrtovano postavitev spominskega obeležja enemu izmed vodilnih “nemškonacionalcev” in nacistov na Koroškem Hansu Steinacherju.
Skupne aktivnosti nadaljujeta organizaciji z današnjim srečanjem v Ljubljani ter najavo skupnega srečanja delegacij ZZB in ZKP in tudi Zveze društev »General Maister« 8. oktobra 2020 na Koroškem. Delegacije se bodo najprej srečale v Libeličah, ki so edina slovenska vas, ki je po usodnem plebiscitu bila pripojena k Jugoslaviji (Sloveniji) in potem na Ravnah na Koroškem, pri spomeniku Franju Malgaju in tovarišem, ki so padli v borbah za Koroško 1918-1920, kjer se bodo delegacije simbolično poklonile 100. obletnici koroškega plebiscita.
ZZB in ZKP ob tej obletnici ponovno poudarjata, da je bila zmaga nad nacifašizmom eden od temeljev povojne Evrope in, da so bile antifašistične in antinacistične sile v Sloveniji in Avstriji del velike zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni! Pokončna drža in oborožen upor Slovencev na avstrijskem Koroškem sta odločilno prispevala k ohranitvi slovenstva na Koroškem in v Avstriji. Antinacizem in oborožen boj slovenskih partizanov pa je bil tudi eden ključnih temeljev za vzpostavitev povojne avstrijske države, saj so koroški partizani reševali avstrijsko čast, njihov oborožen odpor proti nacistom je bil pomemben argument, da je bila izpogajana Avstrijska državna pogodba, 1955. leta.
ZZB in ZKP podpirata in si bosta prizadevali za krepitev dobrososedstva in razvoj vzajemno koristnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter v tem okviru še posebej za dosledno in celovito uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti, kot so določene z ADP, ki ga ne morejo nadomestiti nobeni “darilni paketi”! in tudi nobene “protiuteži” ni mogoče sprejeti, kar Republika Avstrija vsiljuje Sloveniji že vrsto let (pritiski za priznanje “nemške manjšine” v Sloveniji). Zadnjih sto let, od nastopa nasilnega nemškega nacionalizma, ki je našel svoj višek za časa nacionalsocializma, torej tudi v zadnjih desetletjih, ko je razglašeno »uradno dobro sosedstvo«, se je število pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem dramatično znižalo, dodatno pa je uradna politika »dobrega sosedstva« tudi slovensko politiko dala pozabiti na dejanske potrebe njene narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem (kar seveda velja tudi za Slovence v Trstu in Gorici).
Zavezujoče obveznosti iz ADP oz. te mednarodne pogodbe do slovenske narodne skupnosti še vedno niso v celoti izpolnjene. Utemeljeno je pričakovanje, da bodo pristojni organi Republike Avstrije dali to zavezo ob sedanji obletnici in seveda, jo tudi izpolnili!
Ob spominjanju na 100. obletnico koroškega plebiscita pa je zato tudi tem bolj utemeljeno, da Republika Slovenija končno notificira Avstrijsko državno pogodbo! Zato ZZB in ZKP podpirata tudi ponovno pobudo Državnemu zboru RS za večstransko pomembno notifikacijo in pričakujeta, da bodo predsednik republike in drugi pristojni organi RS končno sprejeli potrebno odločitev in izvedli potrebni postopek za notifikacijo.
Ali bo napovedana prisotnost visokih predstavnikov RS, na čelu s predsednikom republike, na obeležitvi stoletnice plebiscita v Celovcu, 10. oktobra, pomenil prispevek k graditvi skupne, boljše prihodnosti, v skladu z deklariranimi vrednotami in načeli sodobne Evrope? Ali pa predvsem sporočilo z najvišjega mesta, da Slovenija sprejema uradna avstrijska stališča in politiko do slovenske narodne skupnosti na Koroškem oz. v Avstriji, da se je sprijaznila z demografskim drsenjem slovenske skupnosti navzdol, da si Slovenija ne upa in ne bo notificirala ADP, kar pomeni, da ADP ni zgolj retorično, akademsko vprašanje. Je vprašanje ob katerem se bo potrjevala ali ne pokončna državniška drža, nacionalna samozavest in suverenost Republike Slovenije ter njenih predstavnikov.
Besedilo: ZZB NOB Slovenije in ZKP
