“Predlagamo, da vlada preuči možnosti za znižanje oz. ukinitev DDV za nepredelana živila (sadje, zelenjava, stročnice, moka, olje …) ter uvedbo vavčerjev za hrano za socialno ogrožene. Predlagamo tudi, da se nemudoma loti ukrepov in kampanje za zmanjšanje zavržkov hrane kot trajnostno in socialno naravnanega ukrepa,” so v zvezi zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da so tudi v Španiji in Nemčiji med drugim pozvali k uvedbi bonov za hrano in ničelnemu DDV za sadje, zelenjavo in stročnice.
Na zvezi so prepričani, da “gašenje požarov” s spremembami ciljev zelenega dogovora ni primeren pristop ne za kratkoročne ne za dolgoročne rešitve.
Ob tem so spomnili, da je Evropska komisija preteklo sredo v luči rusko-ukrajinske krize objavila sporočilo za javnost o zaščiti prehranske varnosti in preskrbe s hrano ter o krepitvi odpornosti živilskega sistema EU.
“Evropske potrošniške organizacije pozdravljamo stališče komisije o tem, da je treba potrošnike zaščititi pred strmim povišanjem cen hrane in začeti izvajati že sprejeti načrt za bolj trajnosten in odporen prehranski sistem, to je strategijo Od vil do vilic,” so zapisali. Prepričani so, da bi nedavni pozivi k umiku oziroma k spremembam ciljev te strategije dolgoročno ogrozili zanesljivost preskrbe s hrano.
Članice EU po njihovem mnenju potrebujejo trajnostno usmerjen in stabilen prehranski sistem, s čimer se strinja tudi Komisija, ki meni, da mora EU dolgoročno zmanjšati odvisnost od uvoza krme in povečati porabo rastlinskih živil v prehrani, predvsem stročnic.
Evropska komisija je v sporočilu zapisala, da je EU v veliki meri samozadostna, ko gre za ključne kmetijske proizvode, saj je glavna izvoznica pšenice in ječmena, in za rastline, kot sta koruza ali sladkorna pesa. Prav tako je v veliki meri samozadostna, ko gre za živalske proizvode, vključno z mlečnimi izdelki in mesom, z izjemo morskih sadežev.
Ob tem so v zvezi spomnili še na predloge ukrepov, pod katere se je podpisalo več kot 400 znanstvenikov in ki bodo kratkoročno zagotavljali zdravje ljudi, dolgoročno pa trajnosten razvoj. Med predlogi so: pospeševanje prehoda na bolj zdravo prehrano z manj živalskimi proizvodi v Evropi in drugih državah z visokim dohodkom; povečanje proizvodnje stročnic ter nadaljnja ekološka kmetijska politika EU v smeri zmanjšanja odvisnosti od dušikovih gnojil in zemeljskega plina iz Rusije ter zmanjšanje količine zavržene hrane. Samo v EU je namreč količina zavržene pšenice skoraj enaka polovici količine ukrajinskega izvoza pšenice, so dodali.
