“K meni prihajajo in sprašujejo različne zadeve, ne želijo pa iti javno do delodajalca ali se izpostavljati pred njim. Marsikatero napako so pripravljeni požreti, ker jih je strah za svojo službo. Kar pa se meni zagotovo ne zdi prav,” je dejal Šilak, ki delavce prepričuje, naj za napake povedo. Meni namreč, da trditev, da lahko delodajalec hitro najde drugega delavca, ne drži. Usposobljenega delavca je težko dobiti, opozarja sindikalist.
Po tem, ko so na Koroškem lansko jesen večje število delavcev odpustili v slovenjgraški družbi Adient in po nedavnem začetku stečaja družbe Ravne Presses Šilak nima informacij, da bi se kje na Koroškem napovedovalo kakšno večje odpuščanje.
Je pa, podobno kot drugje po državi, kot posledica epidemije covida-19 kriza največja na področju gostinstva in turizma. Zaposleni v tej panogi so že več mesecev na čakanju, so zelo prizadeti in v veliki stiski, je dejal Šilak. Boji se, da se bo dober kader iz gostinstva enostavno izgubil, saj si bo našel drugo delo pri nas ali čez mejo v Avstriji, je ob dnevih odprtih vrat ZSSS, ki virtualno potekata danes in v petek, za STA dejal Šilak.
V času epidemije je tudi sindikalno delo oteženo. Kot pravi sindikalist, jih že sicer v podjetjih ne vidijo radi, zdaj pa jim pravijo, naj ne prihajajo v podjetja zaradi možnosti okužb. Skrbi ga tudi, da vsi delodajalci delavcem ne nudijo zadostnih zaščitnih sredstev, sicer pa se je v zvezi z epidemiološkimi ukrepi doslej največ delavcev nanj obrnilo z vprašanji glede obveznosti testiranj in pravic delavcev v zvezi s tem.
Med primeri na Koroškem se je srečal tudi z eno namero “prisilnega upokojevanja”. A, kot je spomnil, je ustavno sodišče nedavno začasno zadržalo izvajanje določil, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Zahtevo za presojo ustavnosti določb, ki jih je v zakonodajo prinesel sedmi protikoronski zakon, so vložili sindikati.
Šilak je opozoril tudi na po njegovem mnenju nepravično izločitev zaposlenih v gospodarstvu iz prejema nekaterih dodatkov za delo v kriznih razmerah. Kot primer je predstavil medicinsko sestro, zaposleno na covidnem oddelku v bolnišnici, in snažilko, ki svoje delo opravlja na istem oddelku, a kot zaposlena pri zunanjem izvajalcu. “Sestra dobi dodatek in prav, da ga dobi, po mojem mnenju še premajhnega, čistilka ga pa ne dobi ali pa je odvisno od njenega delodajalca, ali ga bo dobila ali ne,” je še ponazoril Šilak.
Ob dnevih odprtih vrat ZSSS, ki potekata danes in v petek virtualno, se po Šilakovih besedah delavci nanj obračajo predvsem z vprašanji, ali imajo pravilno izračunane minimalne plače, pa tudi z vprašanji o pravicah po interventni zakonodaji.
