Omejitve zaradi epidemije novega koronavirusa so globoko zarezale tudi v zdravstveni sistem. Dostopnost do zdravstvenih storitev po preklicu epidemije v Sloveniji se ni vrnila na prejšnjo raven, čakalne dobe so vse daljše, ugotavljajo zdravniške organizacije. Ob tem opozarjajo, da letos najbrž ne mogoče opraviti vseh predvidenih storitev.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je izvajalce zdravstvene dejavnosti v javni mreži v minulih tednih pozval, da naj do konca letošnjega leta opravijo vse storitve, ki jih imajo določene v pogodbah z ZZZS.
“Zahtevo našega plačnika razumemo kot neke vrsto varnostno tveganje. Želimo si priti na zeleno vejo pri nerazumno dolgih čakalnih dobah, vendar moramo vedeti, da je delo na mnogih kliničnih področjih zdaj upočasnjeno zaradi mnogih varnostnih zahtev epidemiologov,” je v včerajšnji izjavi za medije poudaril predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Po oceni Koordinacije zdravniških organizacij bi bilo smiselno, če bi se ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev uspel dogovoriti za končni letni poračun opravljenih storitev, ki naj bi jih opravili letos, do konca prihodnjega leta. Kot pravi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik, bi bilo tako mnogo lažje, saj se bojijo, da bi na račun pospešenega izvajanja storitev trpela kakovost. “Temu bi se zdravniki in zobozdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti vsekakor želeli izogniti,” je dodal.
Do ZZZS so kritični tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je izpostavila dopis, v katerem je ZZZS zobozdravnike opomnil, da so v ordinacijskem času dve uri dolžni namenjati naročanju oz. stiku z bolniki. Po njenih besedah ZZZS očitno ne pozna dela v zobozdravstveni dejavnosti, kjer je obravnava bolnika “izrazito štiriročna” in jo je nemogoče prekiniti za dvig telefona. Če bi želeli povečati dostopnost do zobozdravstvenih storitev, bi ZZZS moral moral zagotoviti dodatno financiranje ustreznega kadra, ki bi vodil naročanje in ne bi hkrati sodeloval pri zobozdravniškem delu. Zdravstvena blagajna v zobozdravstvenih ambulantah na primarnem nivoju namreč pokriva stroške le za eno srednjo medicinsko sestro in enega zobozdravnika.
Med razlogi za otežen dostop do zdravnika so v zbornici prepoznali tudi povečano število klicev k osebnemu zdravniku v povezavi s testiranjem na okužbo s koronavirusom. Menijo, da bi telefonske linije lahko razbremenili z vzpostavitvijo centralnega naročanja na testiranje. “Posameznik bi se lahko prijavil, označil svoje težave in potem bi ga algoritem usmeril na najbližjo točko, kjer bi mu odvzeli bris,” je idejo opisala Čebašek-Travnikova.
