Na številko 112 se lahko 24 ur na dan in vse dni v letu obrne vsakdo, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev in policije, gorskih ali jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih in intervencijskih služb. Nanjo lahko posameznik kadarkoli brezplačno pokliče v katerikoli državi EU.
“Smo vstopna točka in začetek vsake intervencije zaščite in reševanja,” je dejal vodja regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilen Cestnik. “Mi smo prvi pri klicu. Če ga bomo slabo obdelali, je lahko cela intervencija nevarna,” je poudaril.
Še nedolgo so po njegovih besedah opravljali dispečersko službo tudi za zdravstvo in prevezovali klice urgentnim službam oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči v okviru zdravstvenih domov. To nalogo je nato prevzela dispečerska služba centra v Ljubljani in Mariboru.
V okviru uprave deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki zagotavljajo stalno dežurstvo. V centrih je zaposlenih okoli 140 operaterjev, ki so lani na to številko po podatkih uprave prejeli 550.310 klicev. Poleg ljubljanskega (144.798) sta lani največ klicev na pomoč prejemali mariborski (71.209) in celjski (70.164) regijski center.
Zaposleni v centrih za obveščanje stavkajo od 19. februarja. Sprejemanje klicev v sili ves čas poteka nemoteno, ne sporočajo pa podatkov o intervencijah. Vlada jim je v enem letu delno prisluhnila, recimo pri plačnih razredih, zato bi “lahko tudi šli v zamrznitev stavke”, je ocenil Cestnik, sicer tudi vodja stavkovnega odbora dispečerjev.
Še vedno pa niso povsem zadovoljni. Tako so še vedno tri oziroma štiri razrede za dispečerji v zdravstvu in gasilstvu. Cestnik si tudi želi, da bi operaterje 112, ki delajo na tem delovnem mestu vsaj pet let, uvrstili v višji razred, ne glede na stopnjo izobrazbe.
Pogajanja v zvezi s stavko bodo nadaljevali v petek, so potrdili na ministrstvu za obrambo. Več stavkovnih zahtev dispečerjev 112 pa bi lahko rešili tudi na pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje, ki bodo teden kasneje, torej 21. februarja.
Vir: STA
