To pomeni, da vam bo po plačilu obroka moralo na računu ostati najmanj 715 evrov, če imate otroke, pa še več. “Po stališču Banke Slovenije je obravnavani ukrep potreben z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti. Pa to res drži?” se je v svojem zapisu že odzval predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
“Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci. Gre tu za diskriminacijo posameznikov?” se je spraševal Pahor.
Dodal je, da gre zagotovo za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj naj bi po njegovem ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja.
“Na tem mestu je zagotovo vprašanje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo? Si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža? Razumem, da morajo biti ukrepi Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva usmerjeni v zniževanje tveganj pri poslovanju bank in k ohranjanju finančne stabilnosti v državi in zaupanju potrošnikov v bančni sektor. Razumem tudi pomisleke bank, saj te od kreditov živijo. Vem tudi, da je Banka Slovenije banke že dalj čas pozivala, da naj se samo omejijo pri dajanju potrošniških kreditov. Vendar pa bi morali biti pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni.” je opozoril predsednik.
Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve.Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi.
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije
Prav tako je poduaril, da je Banka Slovenije pri svojem delu samostojna, neodvisno in samostojno spremlja poslovanje bank, identificira morebitna tveganja in izreka ukrepe, za katere oceni, da so potrebni in znižujejo tveganja pri poslovanju bank. Vendar bi se po njegovem morali ukrepi pripraviti veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko, kot so zdaj, brez upoštevanja realnega stanja: “Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve.Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi.”
Za konec je sporočil, da bo predstavnike ZBS pozval, da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. “Tako Banka Slovenije kot banke bi morali, vsak na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju,” je zaključil Pahor.
Vir: gov.si
