Vlada RS je na 47. seji obravnavala in sprejela tudi nekaj točk s področja Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Med drugim je obravnavala poročilo o stanju in oceni škode zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2019.
ZUOPŠP v prvem odstavku 2. člena določa za prenamnožitev populacije podlubnikov stanje, če je potrebno posekati več kot 400.000 m3 dreves v posameznem koledarskem letu in je ocenjena škoda enaka ali večja od praga, kot ga za naravno nesrečo opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč.
V poročilu Zavod za gozdove Slovenije ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev naravne nesreče, ter da je bilo v gozdovih zaradi prenamnožitve podlubnikov v obdobju od 1. maja do 13. avgusta 2019 napadenih 517.000 m³ smreke, ki jih je treba posekati in spraviti iz gozda. Ocena škode v gozdovih, ki izhaja iz prenamnožitve podlubnikov, znaša 10,5 milijona evrov.
Sredstva za odpravo posledic naravne nesreče so zagotovljena v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 in integralnega proračuna Republike Slovenije.
Zaradi velikih poškodb gozdov v vetrolomih 2017 in 2018 je bila v letu 2019 pričakovana prenamnožitev podlubnikov na najbolj poškodovanih območjih, zlasti v gozdnogospodarskem območju Kočevja, Slovenj Gradca, Maribora ter Bleda. Visoke poletne temperature so ugodno vplivale na razvoj podlubnikov, ki se v teh razmerah razvijajo hitreje, hkrati pa vročina in suša slabita drevesa, zaradi česar so manj odporna na napade žuželk. Največ poškodb je trenutno še vedno na območju Bleda, Kočevja, Slovenj Gradca in Maribora, pa tudi na kranjskem in nazarskem območju.
Po podatkih slovenjgraške enote Zavoda za gozdove Slovenije, je bilo v juliju največ žarišč s po nekaj tisoč kubičnimi metri napadenega drevja na območju Dravograda, težave so tudi v Črni in povsod tam, kjer je bil vetrolom, je v svojem poročilu med drugim zapisal Zavod za gozdove Slovenije.
Na Zavodu za gozdove Slovenije tudi pojasnjujejo, da sanitarna sečnja poškodovanega drevja poteka. Lastniki gozdov so bili pozvani, da tudi sami pregledajo svoje gozdove. ZGS jih seznanja, da s sanacijo prenamnožitve podlubnikov lahko začnejo pred izdajo odločbe ZGS, morajo pa o pričetku del obvestiti revirnega gozdarja, pri katerem dobijo tudi dodatne informacije. ZGS lastnikom priporoča, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni in opremljeni, drugače naj najamejo usposobljene gozdne delavce.
Poleg navedenih splošnih aktivnosti ZGS (obveščanje in svetovanje lastnikov gozdov, obveščanje javnosti, zbiranje podatkov za ocenjevanje škode z različnimi metodami, priprava sanacijskega načrta), se terenski delavci ZGS dogovarjajo glede izvedbe sanacijskih del neposredno z lastniki in upravljavci gozdov. Poudarek je na hitri sanaciji obstoječih žarišč in preprečevanju širjenja podlubnikov v nova. V naslednjih letih se bo tudi nadaljevalo z obnovo poškodovanih gozdov (naravno in umetno), je še zapisano v poročilu Zavoda za gozdove Slovenije.
Naj spomnimo, da je bilo v letu 2019 do 25. junija za posek zaradi podlubnikov označenih 470.000 kubičnih metrov drevja. Kot navaja Zavod za gozdove Slovenije se je v juniju in zlasti v juliju izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala (marec: 52.000 m3, april: 37.000 m3, maj: 27.000 m3, junij: 85.000 m3, julij: 196.000 m3), kar kaže na številčno letošnjo prvo generacijo smrekovih podlubnikov. Kljub neugodnim vremenskim razmeram za njihov razvoj so podlubniki med 1. majem in 25. julijem 2019 napadli približno 308.000 m3 smreke. Če ga primerjamo z rekordnimi napadi, je letošnji napad vsaj polovico manjši, a žal zopet večji od lanskega v enakem obdobju, ki je znašal 287.000 m3. O čemer si lahko več preberete TUKAJ.
Preberite tudi: Kmetijska ministrica na ogledu poškodovanih gozdov v Dravski dolini (FOTO)
