Kot so v PZS zapisali v sporočilu za javnost, so se Mariji in Andreju Štremfelj s priznanjem poklonili za življenjsko delo oziroma dolgoletno delo v planinski organizaciji, in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini. Štremfljeva sta prvi zakonski par, ki je stal na najvišji gori sveta Mount Everest. To je bilo leta 1990, so spomnili.
Marija Štremfelj je bila prva Slovenka na osemtisočaku (Broad Peak, 1986) ter do zdaj edina Slovenka in 13. ženska, ki se je povzpela na Everest, poleg tega je stala še na dveh osemtisočakih. Andrej Štremfelj je bil z Nejcem Zaplotnikom prvi Slovenec in hkrati Jugoslovan na vrhu Everesta (1979), stal je na osmih osemtisočakih, na štirih od teh po prvenstvenih smereh in na treh v čistem alpskem slogu.
“Mojo alpinistično pot je najbolj zaznamoval zgodnji (pri dvajsetih letih) stik s Himalajo in poznejši vzpon na Everest, zato sem verjetno svoje največje uspehe dosegel v Himalaji. Pa seveda to, da sem spoznal Marijo in se z njo poročil. Z njeno pomočjo sem uspel družino postaviti na prvo mesto,” je izpostavil Andrej Štremfelj, Marija pa je dodala: “Mojo pa prvi stik s Himalajo, Broad Peak leta 1986, in da sem spoznala Andreja, da mi je omogočil, da sem kot žena in mati še vedno lahko sanjala svoje sanje. Oba skupaj pa je najbolj zaznamoval najin skupni vzpon na Everest, saj sva prav po tem najbolj prepoznavna
Poleg tega je bila Marija Štremfelj članica upravnega odbora PZS, Andrej Štremfelj pa načelnik podkomisije za vrhunski alpinizem PZS in komisije za alpinizem PZS ter dvakrat inštruktor v šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu, so odločitev za najvišje priznanje organizacije utemeljili v PZS.
Janja Garnbret je bila medtem nagrajena za izjemen prispevek k prepoznavnosti in priljubljenosti športnega plezanja doma in v tujini ter že za drugo zlato olimpijsko medaljo, njen trener Roman Krajnik pa za odlično trenersko delo v športnem plezanju in soustvarjanje uspehov dvakratne olimpijske prvakinje.
“Oba sva perfekcionista, vsak v svojo smer, kar dela zelo dober tim. Oba si tudi želiva zlato medaljo, ne zanima naju srebrna ali bronasta, zato tudi zlati častni znak. Dobro sodelujeva, dobro se razumeva, veliko je sklepanja kompromisov, pa tudi manjših nesoglasij, a vedno oba delava za isto stvar in sva složna,” je o delovanju zlate naveze, ki jo je občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom, spregovorila dvakratna olimpijska prvakinja, ki je priznala, da je dan prej še vedno jokala, ko je gledala posnetek svojega olimpijskega nastopa: “Olimpijsko medaljo iz Pariza še vedno doživljam zelo čustveno, ker vem, koliko sebe sem dala vanjo, zato je vedno, ko bodisi vidim sliko ali posnetek, zelo čustveno.” Tokratno občinstvo je bilo malce drugačno kot sicer na njenih tekmah, a se je izkazalo, da so zelo goreči navijači: “Ta podpora mi ogromno pomeni. Ko poslušaš njihove zgodbe, so res navdihujoče in mi dajejo dodatno motivacijo in zagon. Počaščena sem, da sem v takšni družbi.”
V PZS so danes ob dveh priznanjih častni član PZS in dveh častnih znakih za posebne dosežke v letu 2024 podelili še 11 svečanih listin posameznikom, ki so dali pečat planinstvu in planinski organizaciji, in 20 spominskih plaket planincem ob njihovih življenjskih jubilejih (65, 70 in 80 let) za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke.
Podelitve priznanj so se udeležili številni gostje, prejemnike je kot slavnostni govornik nagovoril častni član Planinskega društva Krka Novo mesto in dolgoletni član upravnega odbora PZS Rudolf Ervin Skobe, ki je poudaril, da “planinstvo niso le gore, planinstvo smo ljudje“. Prejemnikom priznanj se je zahvalil tudi predsednik PZS Jože Rovan: “Smo prostovoljci, toda za naše delo smo bogato nagrajeni, z osebnim zadovoljstvom ob dobro opravljenem delu, pa tudi z vezmi, ki so se ob tem spletle med nami.”
Prejemniki SVEČANIH LISTIN PZS, najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, za leto 2024 so:
- Franc Kržan (PD Brežice) za dolgoletno delo v PD Brežice, predvsem na področju vodništva in izletništva,
- Stanko Debelak (PD Gorje) za dolgoletno delo v PD Gorje, predvsem na področju planinskega gospodarstva,
- Friderik Meško (PD Maks Meško Ormož) za dolgoletno vsestransko delo v PD Maksa Meška Ormož,
- Magda Žist (PD Velenje) za dolgoletno delo v PD Velenje, predvsem za delo z mladimi in pozneje tudi starejšimi,
- Silvester Črepinšek (PD Šempeter v Savinjski dolini) za dolgoletno vsestransko delo v PD Šempeter in na širšem Savinjskem,
- Jože Vodušek (PD Ljubno ob Savinji) za velik prispevek pri razvoju PD Ljubno ob Savinji in na širšem Savinjskem,
- Franc Šinko (PD Grmada Celje) za dolgoletno delo v PD Grmada Celje, predvsem na markacijskem, vodniškem in gospodarskem področju,
- Darinka Turnšek (PD Boč Kostrivnica) za dolgoletno delo v PD Boč Kostrivnica, predvsem za delo z mladimi,
- Ivan Šalamon (PD Atomske toplice Podčetrtek) za dolgoletno vsestransko delo v PD Atomske toplice Podčetrtek in na širšem Kozjanskem,
- Ivana Kotnik (PD Dravograd) za dolgoletno obsežno delo v PD Dravograd, predvsem za delo na vodniškem področju in z mladimi,
- Janez Jamar (PD Dovje-Mojstrana) za dolgoletno obsežno delo v PD Dovje-Mojstrana, predvsem na področju planinskega gospodarstva.
Vir: PZS Slovenije in STA
