Predlog novega interventnega zakona je uvodoma predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je dejal, je slovensko gospodarstvo epidemijo dobro prebrodilo, obstaja pa še nekaj senc – panog, ki jih je epidemija še posebej prizadela. Zato je vlada namesto devetega protikoronskega zakona pripravila interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanim panogam.
Med predlaganimi ukrepi je izpostavil nove bone za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Poleg tega je predvidenih še nekaj ukrepov za podjetja s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, za celotno gospodarstvo pa se bo podaljšalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.
V opoziciji so opozarjali, da predlog zakona prihaja veliko prepozno. “Še bolj moteče pa je, da so ukrepi pripravljeni slabo,” je dejal Boštjan Koražija (Levica). Andreja Zabret (LMŠ) jih je označila za nedodelane in dejala: “Veliko je bilo obljubljanja in na veliko razočaranje predvsem gostinskih in turističnih podjetij je pri tem tudi ostalo.” Tudi Mejra Hot (SD) je opozorila, da obravnavane rešitve niso tisto, kar je vlada več mesecev obljubljala.
Mihael Prevc (NSi) je po drugi strani ugotovil, da je doslej sprejetih osem protikoronskih zakonov doseglo svoj namen. Ta je bil čimprejšnje okrevanje gospodarstva in preprečitev rasti brezposelnosti, je dejal in spomnil, da je bil lanski padec obsega bruto domačega proizvoda za 5,5 odstotka bistveno nižji od pričakovanega in tudi nižji od povprečja držav z evrom.
Glede novih bonov za vse prebivalce Slovenije so člani odbora soglašali, da je njihova vrednost za odrasle 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Prejeli jih bodo vsi s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 30. junij, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture.
“Bone bo mogoče unovčiti v 26 različnih dejavnostih, vsak ga bo lahko pokoristil,” je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc odvrnil na mnenje Primoža Siterja (Levica), da zgolj dobroimetje za koriščenje neke storitve ne zadošča, saj je treba med drugim do tja tudi priti, zato bi veljalo socialno šibkejšim izplačati bone v denarju.
Podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture bo država pomagala tudi tako, da jim bo ponudila pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021. Ta bo znašala 1024 evrov na zaposlenega, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirali najpozneje do 31. maja letos ter beležijo več kot 20-odstoten upad prometa.
Edvard Paulič (LMŠ) je ob tem opozoril, da so morala podjetja izplačati letošnji regres najpozneje do danes. “Kdor ga je nameraval, ga je že izplačal, torej do tega ukrepa ne bo upravičen, saj prejetih sredstev ne bi mogel nameniti za izplačilo regresa,” je opozoril. Zajc si takšnih težav ne želi in obljubil je, da bo vlada do obravnave na plenarni seji pripravila ustrezno dopolnilo.
Posebej za organizatorje prireditev, koncertov in sejmov je predvideno povračilo stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka. Upravičenci bodo prejeli povrnjenih 80 oz. 60 odstotkov nastalih stroškov, če presegajo 10.000 evrov, in sicer od avgusta do konca leta.
Za čas od uveljavitve zakona do konca leta pa je predvideno povračilo 25 odstotkov stroškov, porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del.
Za imetnike vodne pravice za kopališča predlog zakona prinaša oprostitev plačila vodnega povračila v letošnjem prvem polletju, žičničarjem, ki del letošnje smučarske sezone niso smeli obratovati, pa delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic.
V novi interventni zakon bo zapisan tudi 20 milijonov evrov težak ukrep za celotno gospodarstvo, in sicer podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa še vsaj do konca septembra. Ta ukrep imajo podjetja na voljo od lanskega junija in se je v skladu z veljavno protikoronsko zakonodajo v torek iztekel.
V opoziciji so si želeli podaljšanja še nekaterih ukrepov, ki so se že iztekli, med njimi subvencioniranja začasnega čakanja na delo doma ter mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Toda ti predlogi niso dobili zadostne podpore.
Vlada je v predlog zakona vključila še nekatere rešitve, glede katerih je pravnica državnega zbora opozorila, da ni jasno, kako so povezane z epidemijo. Med njimi so denimo podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasna možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter možnost nedeljskega odprtja trgovin na letališčih.
Poslanci bodo novi interventni zakon potrjevali na plenarni seji DZ, ki se začne v ponedeljek.
