Med obravnavanimi primeri domnevne diskriminacije, ki jih je zagovornik zaključil leta 2021, je bilo največ zadev s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in s področja socialnih pravic. Prijavitelji domnevne diskriminacije so največkrat zatrjevali diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin invalidnosti, narodnosti, rase ali etničnega porekla, spola in starosti.
Zagovornik je opravil več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili med epidemijo covida-19 zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave, so v sporočilu za javnost zapisali pri zagovorniku. Med ostalimi je ocenjeval odloke in sklepe, ki so bili podlaga za zaprtje šol. Ugotovil je, da je dolgotrajno zaprtje šol pri otrocih in mladostnikih puščalo diskriminatorne učinke, še posebej pa se je to izrazilo pri ranljivih skupinah otrok in mladostnikov.
Zagovornik je tudi ocenil, da je bila omejitev izhoda iz države, ki je veljala med 29. marcem in 8. aprilom 2021 diskriminatorna do nekaterih prebivalcev, “saj jim je samo zaradi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega stanja oziroma narodnosti ali etničnega porekla in državljanstva omejila uživanje ustavnih pravic do svobode gibanja, zasebne lastnine in zasebnega življenja”.
Diskriminatornosti pri pogoju preboleli, cepljeni ali testirani (PCT) ni ugotovil, saj so bile vse dobrine in storitve še vedno dostopne vsakemu, če je le izpolnil enega od pogojev, kar je lahko dosegel ne glede na svoje osebne okoliščine.
Diskriminacije ni ugotovil tudi glede zdravstvene obravnave stanovalcev domov za starejše občane (DSO), ki so zboleli za covidom-19. Zagovornik ni mogel potrditi navedb, da bi bilo stanovalcem DSO zgolj zaradi njihovih osebnih okoliščin starosti, zdravstvenega stanja in kraja bivanja poseženo v pravico do bolnišnične obravnave. V poročilu zagovornik sicer dodaja, da ne izključuje možnosti, da je bila pri zdravljenju katerega od stanovalcev DSO storjena strokovna napaka, a to ne sodi v polje diskriminacije.
Lani je sodni epilog dobil primer diskriminacije kolesarskega sodnika zaradi njegove starosti. Gre za prijavo iz leta 2019, pri kateri je zagovornik prevzel vlogo zastopanja in spremljanja stranke na sodišču. “Ljubljansko okrajno sodišče je v razsodbi, ki še ni pravnomočna, potrdilo, da je bil kolesarski sodnik res žrtev starizma,” so še spomnili pri zagovorniku.
