Vodstvo SD in kandidati za voljene funkcije bodo kongres nagovarjali in spremljali iz dvorane Viba filma v Ljubljani. Kongres bo sestavljalo 413 delegatk in delegatov, ki bodo v dogajanje vključeni digitalno, novega predsednika ali predsednico pa bodo izbrali preko e-volitev. Volili bodo tudi podpredsednico stranke, za mesto katere se potegujejo Dominika Švarc Pipan, Damjana Škrlj in Živa Vidmar, ter članico predsedstva stranke.
Po besedah glavnega tajnika SD Dejana Levaniča z digitalnim kongresom, ki je prvi tak dogodek v državi, “poglabljajo vključenost članstva in uvajajo neposredne oblike sodelovanja članstva pri sprejemanju odločitev in oblikovanju politik”. Epidemija novega koronavirusa je po njegovi oceni te procese pospešila, saj je stranka vrsto aktivnosti digitalizirala in tako omogočila vključevanje večjega števila ljudi v sprejemanje odločitev.
Levanič je pred kongresom tudi ocenil, da je stranka v dobri kondiciji, “zaupanje v stranko v zadnjih mesecih raste, prav tako se stranki pridružujejo številni novi člani in članice”.
Delegati bodo danes volili sedmega predsednika SD. Dejan Židan, ki je stranko vodil od 2014, je namreč odstopil konec maja, začasno vodenje stranke pa je prevzela Fajonova. Za predsedniško mesto se bo potegoval tudi njen strankarski kolega in aktualni poslanec SD Prednik.
Jani Prednik se je rodil 7. aprila 1987 v Slovenj Gradcu. Živi v Kotljah in je od leta 2014 občinski svetnik v občini Ravne na Koroškem. Po izobrazbi je diplomirani ekonomist, končuje pa magisterij na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Bil je tudi svetovalec v kabinetu ministra za kmetijstvo Dejana Židana, od leta 2018 pa je poslanec v državnem zboru.
Preberite tudi: Prednik: “Če pogledamo nekoliko širše, lahko zasledimo, da so mladi politiki lahko zelo uspešni”
Kot je pred kongresom za STA navedla Tanja Fajon želi okrepiti strankino zunanjo in notranjo komunikacijo ter okrepiti zaupanje članov v vodstvo SD. “Samo s tem lahko krepimo stranko navzven in samo tako lahko postanemo vodilna progresivna politična sila,” je prepričana. Kot dodaja, je cilj stranke nedvomno sodelovanje v novi vladi.
Spomnila je tudi na začetek pogovorov dela opozicije z ekonomistom Jožetom P. Damijanom glede oblikovanja alternative vlade Janezu Janši. Po njeni oceni lahko potrebnih 46 glasov zagotovijo z resnim pristopom in dobrim programom. Sodelovanja z vladnimi strankami ne izključuje, dokler gre za stranke, ki spoštujejo ustavo, državo in človeka.
“Sem človek komunikacije, nisem zamerljiva, poslušam in slišim. Pričakujem transparentnost, tudi finančno, želim sprejeti etični kodeks stranke in voditi z zgledom,” je navedla za STA. Računa na podporo tistih, ki v njej vidijo delovno delovno, energično in iskreno predsednico ter cenijo njene dolgoletne izkušnje na evropskem parketu. V primeru izvolitve bi bila Fajonova prva ženska na čelu stranke v njeni zgodovini.
Njen protikandidat, Korošec Jani Prednik pa računa na raznoliko podporo, ki ni omejena na posamezno generacijo ali okolje. Skupna značilnost njegovih podpornikov je morda to, da predstavlja tisti del članstva, ki je najbolj množično, a tudi najbolj izključeno iz procesov odločanja v stranki, je ocenil.
Zato tudi namerava okrepiti sodelovanje s terenom ter bolj povezati vodstvo stranke in poslanske skupine. “Stranka se mora strokovno in komunikacijsko okrepiti; prisluhniti je treba svetom, ki so v stranki že dejavni, vendar njihovi predlogi pogosto niso upoštevani,” je izpostavil.
Po njegovem prepričanju bi si SD morala prizadevati za oblikovanje predvolilne koalicije. Zavzema se tudi za oblikovanje alternativne vlade. Glede sodelovanja z vladnimi strankami pa pravi, da pri vladnih projektih, ki so v javnem interesu, ne podpira “apriornega zavračanja zaradi golega nagajanja koaliciji”. Pri vprašanjih, ki zadevajo najpomembnejše aktualne teme in tiste z daljnosežnimi posledicami, mora biti opozicija konstruktivna in državljanskim interesom dati prednost pred strankarskimi, je dodal za STA.
Na kongresu bodo v SD nadaljevali tudi s programsko prenovo, ki so jo začrtali že na lanskem kongresu v Velenju. Kot je za STA navedel vodja programske skupine SD Patrick Vlačič, bodo velenjska izhodišča konkretizirali s posameznimi projekti in nadgradnjo predloga naložbenega sklada.
Naložbeni sklad predstavlja desetletni naložbeni in razvojni načrt, ki kombinira javna vlaganja iz državnega in lokalnih proračunov, sredstev EU sklada za okrevanje, virov večletnega finančnega okvira ter naložb gospodarstva, za modernizacijo naše javne zdravstvene, okoljske, prometne, energetske, socialne in razvojne infrastrukture.
Ključni projekti so izgradnja hitre železnice in okrepitev javnih storitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, raziskav in razvoja ter vlaganja v zaščito okolja in trajnostno družbo, je še navedel Vlačič.
Vir: STA
