Pri krizmenih mašah bodo škofje posvetili sveto olje, ki ga čez leto uporabljajo ob različnih priložnostih, kot so krsti, birme, mašniško posvečenje in podobno, duhovniki pa bodo obnovili svoje duhovniške obljube.

Pri večernih mašah se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje in posvetitve evharistije. Opravili bodo obred umivanja nog, pri katerem škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge. S tem posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji.

Pri evangeličanih na ta dan ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej.

Pri pravoslavnih vernikih, ki letos veliko noč obeležujejo na isti dan kot katoliki in evangeličani, pa na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev.

V Katoliški cerkvi se bo zvečer zaključil 40-dnevni post, ki se je začel na pepelnico, začel pa se bo petkov strogi post, ko verniki naj ne bi uživali mesa, do sitega pa naj bi se najedli le enkrat v dnevu. Namen petkovega strogega posta sicer prvenstveno ni v odpovedi hrani, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter večji povezanosti z Bogom, poudarjajo na Slovenski škofovski konferenci.

Vir: STA