Stopili smo v novo kurilno sezono. Za varno obratovanje naprav je potrebno redno opravljanje dimnikarskih storitev skladno s predpisi (redni pregledi, pogostost čiščenja, meritve emisij itd). Nova zakonodaja pa prinaša, za kurjenje neustreznih drv, tudi visoke kazni.
Za uporabo mokrih drv in drugega neprimernega goriva je predvidena globa od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do 40.000 evrov za podjetje. Globo sme v tem primeru izreči okoljski inšpektor po pregledu, ki ga opravi na pobudo dimnikarske družbe. Za doseganje predpisanih in pričakovanih vrednosti emisij dimnih plinov je treba zagotoviti uporabo samo zračno suhih drv. Uredba ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike lesa za kurjavo, kot so žagovina, odrezki, lubje, storži in lesni ostanki.
Vseh 130 dimnikarskih družb je od ministrstva za okolje in prostor dobilo posebne merilnike, s katerimi bodo dimnikarji po novem preverjali, ali vsebnost vode v polenih ustreza zakonsko določenim vrednostim.
Z omenjenimi merilniki razpolagajo tudi v podjetju EKO DIM d.o.o., zaposleni v podjetju so za Koroške novice pripravili nekaj napotkov glede letošnje kurilne sezone.
“Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah je za redno opravljanje dimnikarskih storitev ter odpravo morebitnih pomanjkljivosti odgovoren uporabnik sam. V kolikor uporabnik sprememb ne želi avtomatično ostane izvajalec obstoječa dimnikarska družba EKO DIM d.o.o., ki bo kot sedaj tudi v prihodnje, na območjih, kjer izvajajo dimnikarske storitve, vse stranke o izvedbi dimnikarskih storitev pisno obveščali.
Ministrstvo za okolje in prostor je v septembru pripravilo izobraževanje na temo merjenja vlažnosti trdnega goriva. S ciljem, da bodo uporabniki kurilnih naprav z informacijami, ki jim jih bodo posredovali dimnikarji začeli uporabljati boljše prakse pri uporabi kurilnih naprav in izbiri goriva. Izobraževanja se je udeležila tudi dimnikarska družba EKO DIM d.o.o.. Zaradi nepravilnega kurjenja lesa s preveliko vlažnostjo, se namreč škodljivi izpusti iz kurilne naprave lahko povečajo za 20 odstotkov, za prav toliko pa se po opozorilih ministrstva lahko zmanjša izkoristek kurilne naprave. To pomeni več goriva in s tem višje stroške ogrevanja, medtem ko večji izpusti strupenih dimnih plinov prinašajo slabšo kakovost zraka predvsem okoli mesta kurjenja, kar ima neposreden vpliv na zdravje ljudi.
Za pravilno kurjenje lesa morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji. Pravilno vgrajena sodobna kurilna naprava, pravilna uporaba, primerna velikost polen in čim nižja vlažnost. Drva morajo bit zračno suha kar pomeni drva z vlažnostjo pod 20 %. Maksimalna vlažnost drv, ki se jih sme uporabljati za kurjenje v kurilnih napravah pa je 25 % in je določena z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Po novem bo meritev vlažnosti z namenom osveščanja izvajal tudi dimnikar.
Zaradi varovanja zdravja, življenja, premoženja, okolja in zaradi učinkovite rabe goriv potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki delujejo varno. Za vse to skrbijo dimnikarji z izvajanjem dimnikarskih storitev s pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav po vgradnji oziroma pred začetkom njihove uporabe, z rednimi letnimi pregledi in čiščenji, z meritvami emisij dimnih plinov, z izrednimi pregledi na zahtevo inšpektorja ali uporabnika, z odstranjevanjem katranskih oblog, s protikorozijsko zaščito, s svetovanjem kako zmanjšati porabo energije, in s preprečevanjem izpustov škodljivih emisij. Le tako se lahko zagotovil brezhibno obratovanje celotnega sistema.”
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa glede sušenja drv svetujejo sledeče:
»Ker je vlažnost posekanega lesa od cca 40 do 60 %, ga je treba pred kurjenjem posušiti. Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. Za hitro in učinkovito sušenje je treba drva razžagati, razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju, posekati praviloma v decembru ali januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja, poleg tega pa je čas sušenja lahko daljši, kot če bi jih posekali v kasnejših mesecih.
V idealnih pogojih se lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da se drva sušijo dlje časa, zato se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj: 1 leto za topol in smreko, 1.5 leta za lipo, jelšo, brezo, 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje, 2 do 3 leta hrast.«
