Postopno zviševanje splošne olajšave je prinesla novela zakona o dohodnini, ki jo je DZ prejšnjega sklica po nekaj zapletih sprejel marca letos. Vseeno njene rešitve veljajo od začetka davčnega leta, torej od 1. januarja, ko se je splošna olajšava zvišala za 1000 evrov na 4500 evrov. Za enak znesek naj bi se zvišala še trikrat, dokler ne bi leta 2025 dosegla 7500 evrov. To pomeni višje neto plače za vse, so poudarjali v takratni koaliciji.
Toda vlada Roberta Goloba je te načrte ustavila z novo novelo zakona, ki jo je DZ potrdil konec novembra. Tudi tokrat ni šlo brez zapletov, saj je njen sprejem najprej poskušala ustaviti stranka NSi s svojim predlogom zakona in zahtevo po razpisu referenduma o njem, nato pa je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Za ponovno potrditev so bili nato potrebni glasovi večine vseh poslancev in te so na izredni seji 9. decembra zagotovili v koaliciji.
Ustavitev zviševanja splošne olajšave, nova olajšava za mlade
Novela zakona o dohodnini, ki se bo začela uporabljati 1. januarja 2023, določa zvišanje splošne olajšave le še na 5000 evrov, vsa nadaljnja zvišanja pa se odpravljajo.
Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2280 evrov več kot doslej. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača nazaj na 50 odstotkov.
Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, odvisno bo od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. Se pa bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zvišali v letih 2023 in 2024, in sicer za približno 7,5 odstotka.
Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.
Najemnine bodo spet bolj obdavčene
V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega in tako ostaja pri 25 odstotkih. Se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.
Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo z letom 2023 spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, zmanjšanih za 10 odstotkov normiranih stroškov. To je v postopku sprejemanja izzvalo kar nekaj opozoril, da bo zvišanje davčne stopnje potegnilo za seboj zvišanje najemnin.
Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.
Strožja obravnava normirancev
Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.
S popravki pri trošarinah do razbremenitve kmetov
Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.
V skladu z novelo zakona o trošarinah, ki jo je vlada pripravila v okviru ukrepov za blažitev energetske draginje, se bo s 1. januarjem kmetom, gozdarjem in čebelarjem omogočilo nakup cenejšega obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Namesto zahtevka za vračilo trošarine, ki so ga doslej vlagali z zamikom za preteklo koledarsko leto, bodo po novem do nižje trošarine in torej cenejšega goriva prišli že ob nakupu.
Nekaj sprememb tudi glede davčnega postopka
S področja davčne zakonodaje je DZ jeseni sprejel tudi noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo pa se odpravlja nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado, toda zaradi možnosti namestitve sledilnih naprav na vozila za potrebe finančne preiskave je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Zdaj bo moral DZ o noveli zakona, ki je bila na decembrski seji sprejeta le z glasovi poslancev Svobode, odločati še enkrat. V kratkem naj bi potrdil še predlog vlade za ponovno obvezno izročitev računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, ki je bila ukinjena januarja letos.
Besedilo: Beti Gačnik
