Spremembe zakona o vladi podprlo dobrih 56 odstotkov volivcev
Spremembe zakona o vladi je na današnjem referendumskem odločanju podprlo 56,4 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,6 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po večini preštetih glasovnic. Tudi glasovanja o uveljavitvi omenjenega zakona se je udeležilo 40,5 odstotka volivcev.
Da bi referendumi uspeli, bi sicer morala proti uveljavitvi zakonov glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Pobudnikom tako ni uspelo izpolniti nobenega od dveh predpisanih pogojev, saj je večina volivcev glasovala za, prav tako pa na volišča niti ni prišlo zadostno število nasprotnikov zakonskih besedil.
Volivci so torej danes odločili, da se uveljavijo spremembe zakona o vladi. Te odpirajo pot do ustanovitve treh novih ministrstev, število bi se tako z dosedanjih 17 dvignilo na 20 ministrstev. Spremembe zakona predvidevajo tudi spremembe nekaterih pristojnosti posameznih resorjev in preimenovanje posameznih ministrstev.
Podpornice zakona, koalicijske stranke, so poudarjale, da se ima vsakokratna vlada pravico organizirati, kot želi, ministrstva pa da bodo vitkejša, bolj operativna in se bodo hitreje odzivala na izzive prihodnosti. Nasprotniki zakona, med njimi tudi pobudnica vseh treh referendumov, opozicijska SDS, pa so nasprotovali predvsem večanju števila ministrstev, ki bodo po njihovem mnenju, kljub drugačnemu zatrjevanju koalicije, prinesla dodatne stroške.
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi podprlo 62 odstotkov volivcev
Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je po delnih neuradnih izidih na današnjem referendumu glasovalo 62 odstotkov volivk in volivcev, proti jih je glasovalo 38 odstotkov. Udeležba na referendumu je presegla 40,5 odstotka.
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi predvidevajo enoletni zamik začetka izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Spremembe zakona prinašajo tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini okoli 30 milijonov evrov.
Podporniki so med drugim opozarjali, da je uveljavitev sprememb zakona nujna, saj je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Nasprotniki zakona pa so opozarjali, da je zamik uveljavitve prvotnega zakona škodljiv in namenjen temu, da se ta nikoli ne uveljavi.
Novelo zakona o RTVS podprlo dobrih 62 odstotkov volivcev
Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je na današnjem referendumskem odločanju podprlo 62,5 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,49 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po večini preštetih glasovnic. Glasovanja o uveljavitvi omenjenega zakona se je udeležilo 40,5 odstotka volivcev.
Volivci so torej odločili, da se uveljavi novela zakona o RTVS, ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Zakon med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enoten svet s 17 člani. Šest članov sveta zavoda bi bilo predstavnikov zaposlenih, 11 članov pa predstavnikov javnosti. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala štiričlanska uprava.
Podporniki zakona so poudarjali predvsem, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda in znova v ospredje postavlja strokovnost. Nasprotniki zakona pa so predlagateljem očitali, da z enim zamahom “obglavlja” vodstvo in odstavlja programske svetnike RTVS. Kot sporno so navajali tudi, da je DZ zakon obravnaval po nujnem postopku.
