Prevolnik Rupel je dejala, da predlog novele spodbuja zaposlene, da bi več delali oziroma ostajali v matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno bolj ugodna.
Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe.
Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu.
V okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu bodo zdravstveni delavci lahko opravljali tudi raziskovalno, pedagoško in strokovno delo.
Predlog novele zakona predvideva tudi izjemo, in sicer bodo lahko javni zavodi z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. “Gre za zaščito javnih zdravstvenih zavodov,” je dodala ministrica.
Prevolnik Rupel je med ključnimi rešitvami predloga navedla tudi uvajanje merjenja efektivne obremenitve zdravstvenih delavcev.
Metodologija za merjenje bo enotna, na ministrstvu pa jo vidijo kot orodje vodstev zavodov, ki bodo lahko na podlagi merjenja obremenitve odločali o soglasjih za delo drugje in o sklenitvi podjemnih pogodb.
Predlog novele zakona natančno opredeljuje tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo bo po novem določala vlada, in uvaja zdravstvene regije. Slednje bodo predvidoma oblikovane podobno kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Predlog novele kategorizira bolnišnice, in sicer na specialne, splošne, terciarne bolnišnice in na univerzitetni klinični center ter definira tudi dnevne bolnišnice.
Obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo bo, če bo novela sprejeta v taki obliki, veljala za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, ne več le za zdravnike. “Ker bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni,” je pojasnila Prevolnik Rupel.
Prevolnik Rupel si od zakona obeta predvsem večjo preglednost, boljšo informiranost in bolj urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti.
Vlada bo predlog zakona zdaj poslala v obravnavo državnemu zboru, ki ga bo obravnaval po rednem postopku.
Vir: STA
