V luči ujm z močnim vetrom in padavinami, ki so v zadnjih tednih večkrat pustošile po državi, je predsednik vlade Golob tako v sredo napovedal razmislek o sistemskih spremembah za hitrejšo pomoč ob naravnih nesrečah, kot so denimo močna neurja. Pri tem je po premierjevih besedah treba razmejiti med ukrepi, kjer si lahko ljudje z odgovornim ravnanjem pomagajo sami, prek zavarovanja, in posledicami, ki se jih ne da predvideti in kjer je vloga države toliko bolj pomembna.
Ministrska ekipa, ki jo po vrnitvi v vladno palačo sredi avgusta nato čaka politično naporna jesen, se sicer na poletne počitnice po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana odpravlja v okrnjeni sestavi. Premierja Goloba tako čaka odločitev o kandidatu, ki mu bo zaupal vodenje zdravstvenega resorja, do takrat pa ga začasno vodi sam.
Ob tem zatrjuje, da med prvimi na lestvici vladnih prioritet ostaja zdravstvena reforma. Pri slednji bo morala vlada jeseni še bolj zavihati rokave in v DZ poslati tudi katerega od zakonodajnih predlogov, ki jih je obljubljala že v prvi polovici leta.
Prav tako vlado čaka nadaljevanje pogovorov o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. Glede na postavljene roke bo tudi slednje bržkone zahtevna naloga, saj naj bi po zadnjih načrtih dogovor dosegli 1. januarja 2024.
V vladni koaliciji ob tem opozarjajo tudi na nujnost stabilizacije javnih financ. Ministrska ekipa je sicer še pred odhodom na počitnice potrdila proračunski razrez za prihodnji dve leti, posamezna ministrstva pa morajo do 22. avgusta pripraviti predloge svojih finančnih načrtov. Finančni minister Klemen Boštjančič je ob ambicioznih vladnih obljubah in vnovični veljavi fiskalnega pravila z naslednjim letom sicer že opozoril, da financiranje vseh želja ne bi bilo dolgoročno javnofinančno vzdržno.
